5. Delo in kapital

─îlove┼íki kapital, finan─Źni kapital, lastni┼íki kapital, soupravljanje

Dru┼żbena odgovornost, demokracija in socialna ekonomija

– Povzetek nekaterih novej┼íih objav –

Dru┼żbena odgovornost podjetij – pobo┼żna ┼żelja ali tr┼żna realnost; Klement Podnar in Ur┼ía Golob
Nedvomno ima koncept dru┼żbene odgovornosti in njegova popularnost izvir v spremembah in stanjih, ki so predvsem posledica neoliberalisti─Źne globalizacije. Gre za spremembe predstav v glavah posameznikov in njihovih odzivov na obstoje─Źo globalno dru┼żbeno realnost. Neu─Źinkovita bla┼żitev neoliberalisti─Źne globalizacije ima posledice za milijone ljudi in vse to vpliva na spreminjanje obstoje─Źih predstav o ekonomiji in ekonomskih subjektih – zamenjavo hegemonisti─Źne neoliberalisti─Źne miselnosti in vzpon bolj humane oblike ekonomije kot resne in realne alternative.
Dru┼żbena odgovornost razumljena kot poslovna prilo┼żnost naj bi imela neposredno ekonomsko vrednost. ─îeprav je glavna odgovornost podjetij ustvarjanje dobi─Źka, podjetja hkrati lahko pomembno prispevajo k uresni─Źevanju socialnih in okoljskih ciljev. Dru┼żbena odgovornost naj bi bila razumljena in obravnavana kot investicija in ne stro┼íek, naj bi bila uspe┼ína dolgoro─Źna strategija pre┼żivetja in uspevanja podjetij.
Ne obstaja en sam model demokracije; Saša Prešeren
Demokracija je trajnostna oblika organiziranja dru┼żbe, ki najde pravo ravnovesje med voljo ljudstva, interesi mo─Źi in za┼í─Źito ┼íibkih. Meja ravnovesja med socialo in konkuren─Źnim bojem je razli─Źna za vsako kulturo, ─Źas in model demokracije. Le ravnovesje med neizmerno koncentracijo bogastva in ┬╗pravi─Źno┬ź delitvijo lahko zagotovi stabilnost dru┼żbe. To pa brez sodelovanja civilne dru┼żbe ni mogo─Źe.
Milton Friedman je trdil, da sta kapitalizem in demokracija tesno povezana. Njegov kapitalizem zmanj┼íuje vlogo socialne dr┼żave in daje prednost tr┼żnemu gospodarstvu. Trg je tisti, ki naj bi omogo─Źil najve─Źjo demokracijo, saj se ljudje vsak dan lahko svobodno odlo─Źajo in izbirajo na odprtem trgu. Trg v resnici uresni─Źi demokrati─Źno voljo ljudi, pravi Friedman in zato zagovarja privatizacijo javnih storitev ter kr─Źenje dr┼żave. Njegove ideje so pripomogle k vzpostavitvi globalnega trga, deregulaciji in neoliberalizmu.
Noam Chomski pa pravi, da so na─Źela neoliberalizma neposreden napad na demokracijo. Kr─Źenje dr┼żave in javnega sektorja naj bi pomenilo kr─Źenje demokracije. Kapital ne potrebuje demokracije, ko postane profit pomembnej┼íi od ljudi. Platonova misel da ┬╗diktatura izhaja iz demokracije ter da najhuj┼ía oblika tiranije in su┼żenjstva izhaja iz najve─Źje svobode┬ź spominja na neoliberalizem, kjer je kapitalu dana maksimalna svoboda, posledica pa je ukinjanje socialne dru┼żbe in porast rev┼í─Źine.
Je torej zahodna demokracija le resni─Źnostni ┼íov, v katerem naivni volivci predamo oblast nekemu centru mo─Źi? Super bogati v ZDA kupijo volitve in postanejo lastniki demokracije. Ljudje sicer svobodno izberejo svojega novega voditelja, a predvolilno kampanjo financira zainteresiran kapital zato, da bo z novo oblastjo dosegel svoje poslovne cilje ter pove─Źal svoj vpliv in dobi─Źek.
Demokracija je cilj, ne stanjeÔÇŽ.
Ustavimo pohabljanje dr┼żave; Igor Kotnik
Pred dobrima dvema desetletjema smo z zanosom govorili o osamosvojeni dr┼żavi kot o uresni─Źitvi domnevno ve─Źstoletnega sna slovenskega naroda. Zdaj pa je lastna dr┼żava mnogim v napoto, nekaterim odve─Ź. Razvilo se je nekak┼íno tekmovanje v ve┼í─Źini relativiziranja pomena dr┼żave; beseda dr┼żava je vse pogosteje psovka. Sploh v besednih zvezah dr┼żavna uprava in dr┼żavni uradnik(i). V zavesti ┼ítevilnih dr┼żavljanov postaja dr┼żava utele┼íenje zla, izkori┼í─Źanja, nepravi─Źnosti.
Bistveno obele┼żje ┼żivljenja ─Źloveka je zadovoljevanje potreb in interesov, od fiziolo┼íkih, prek potrebe po varnosti, pripadanju in ljubezni, ugledu in spo┼ítovanju, do potrebe po samoaktualizaciji. Ker pa je ─Źlovek po naravi dru┼żbeno bitje, potrebe in interese praviloma uresni─Źuje v razli─Źnih dru┼żbenih skupnostih, od katerih je dr┼żava najbolj kompleksna. V primeru sodobne dr┼żave gre za trikotnik razmerij med dr┼żavljanom, civilno dru┼żbo in dr┼żavo – med zasebnimi, javnimi in dr┼żavnimi potrebami in interesi.
Sodobna dr┼żava naj dr┼żavljanom ne bi zagotavljala zgolj pre┼żivetja in fizi─Źne varnosti, ampak ┼íe celovito socialno varnost in blaginjo. V obdobju finan─Źne krize je na preizku┼ínji prav dr┼żava, ki mora, s ciljem zadovoljevanja potreb in interesov dr┼żavljanov, prerazporejati dodatno omejene dru┼żbene dobrine in pove─Źana bremena tako, da bo kljub pove─Źanim dru┼żbenim napetostim vseeno v ─Źim ve─Źji meri ohranjala dru┼żbeno ravnote┼żje.
Socialna ekonomija; Mario Belovi─Ź
V Evropski uniji lahko v povpre─Źju enega od ┼ítirih podjetij uvrstimo v socialno podjetni┼ítvo. Tak┼íne oblika podjetni┼ítva se ┼íirijo in po zadnjih podatkih je v skupnosti ┼że 11 milijonov delovnih mest, ki delujejo skladno z na─Źeli socialne ekonomije. Koncept poslovnega delovanja na trgu, a s socialnimi cilji seveda ni nov. Za─Źetek si deli z za─Źetki (utopi─Źnega) socializma, nov zgodovinski premik, ki je idejo prestavil tudi v politi─Źno ospredje, se je zgodil po drugi svetovni vojni, ko ga je po─Źasi za─Źela posvajati vladajo─Źa evropska socialna demokracija.
S klasi─Źne kapitalisti─Źne pozicije je socialno podjetni┼ítvo neumno. Ni─Ź ga izklju─Źno ne zanima le dobi─Źek, ampak tudi in predvsem ┼íir┼íi pozitivni vpliv, ki ga ima tak┼íno delovanje na dru┼żbo. Socialno podjetni┼ítvo obstaja v urejenih kapitalisti─Źnih dru┼żbah, kot so zahodne, in v tretjem svetu. Slovenija, tako kot pri marsikateri drugi inovativni dru┼żbeni praksi, zaostaja tudi na tem podro─Źju, saj je brez za─Źetne pomo─Źi dr┼żave socialno podjetni┼ítvo obsojeno na propad.
┼Żivim za dan, ko bo protizakonito krasti denar davkopla─Źevalcev; Eva Joly, intervju
Eva Joly je pred leti na Islandiji odigrala pomembno vlogo pri edinstveni preiskavi ban─Źnega zloma, o ─Źemer bi se lahko kaj nau─Źili tudi pri nas. Pri┼íla je v Slovenijo, a na┼íe vlade, ki si vsaj na papirju prizadeva za sistemske preiskave projektov dr┼żavnega pomena, njeni nasvet ne zanimajo.
Joly-jeva pravi: ─îeprav so parlamentarne preiskave v Evropi zelo neu─Źinkovite, jih uporabljamo. Na┼í namen je razkriti dav─Źne pridobitve korporacij in dokazati, kako ┼íkodljive so, nato pa predlagati spremembe. Na─Źrt, ki ga v zvezi s korporacijskim pla─Źevanjem davkov pripravlja OECD, ni dovolj. OECD je klub bogatih dr┼żav, ki se odlo─Źajo dogovorno. Toda kako je mogo─Źe dose─Źi dogovor z dr┼żavami, kot so Singapur, Kajmanski otoki, Nizozemska, Kanada, Luksemburg, ki ┼żivijo od tega, da kradejo dav─Źne prihodke drugih dr┼żav? Ljudem je treba razlo┼żiti, da tako po─Źetje vpliva na njihovo ┼żivljenje. Zdi se mi, da tega zdaj ne razumejo. Na Islandiji sta stali skupaj javno mnenje in politika. Vlada je skupini civilne dru┼żbe namenila sredstva. Delo je bilo te┼ża┼íko, toda danes so ban─Źniki obsojeni, njihovo protizakonito premo┼żenje je zase┼żeno in ljudje vedo, kaj se je zgodilo.
Anatomija finan─Źnega umora; Rastko Mo─Źnik
Gr─Źija je ob podpori mednarodnih zasebnih finan─Źnih ustanova globoko zabredla in leta 2010 se je po pomo─Ź obrnila na druge ─Źlanice evrske skupine in Mednarodni denarni sklad. To je pripeljalo do dveh posegov evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada v letih 2010 in 2012, ko je Gr─Źija s to zloglasno ┬╗trojko┬ź sklenila osovra┼żena ┬╗memoranduma o soglasju┬ź.
Rezultat trojkinih posegov je, da so z javnim denarjem popla─Źali gr┼íke zasebne banke v celoti, mednarodne upnike pa delno, saj so gr┼íkim dr┼żavnim obveznicam za dobro polovico zmanj┼íali nominalno vrednost. Ob tem so nekateri mednarodni skladi s ┼ípekulacijami z gr┼íkimi obveznicami pridobili velikanske dobi─Źke. Trojka je krizo zasebnega finan─Źnega sektorja predelala v krizo gr┼íkega javnega dolga; upniki zdaj niso ve─Ź zasebne finan─Źne ustanove, temve─Ź Mednarodni denarni sklad, Evropska banka, evropske ustanove in dr┼żave evrske skupine.
┼Żrtve ┬╗re┼íevanja┬ź so gr┼íki javni pokojninski skladi (ki so zgubili 14,5 milijarde evrov od 21 milijard rezerv) in druge javne ustanove, mali lastniki dr┼żavnih obveznic (ve─Ź kakor 15.000 dru┼żin je zgubilo ┼żivljenjske prihranke) ÔÇô in seveda celotna gr┼íka dru┼żba, saj so jo razdejali ukrepi, ki jih je trojka zahtevala za svoje usluge. Trojkine zahteve so: privatizacija dr┼żavnih podjetij in javnih dobrin; zni┼żevanje pla─Ź in pokojnin; mno┼żi─Źno odpu┼í─Źanje iz javnega sektorja; odprava kolektivnih pogajanj; fleksibilizacija trga dela.
Gr┼íka dr┼żava je, denimo, prodala zasebnikom stavbe ministrstva za pravosodje, ministrstva za izobra┼żevanje, ministrstva za kulturo, ministrstva za upravno reformo in elektronsko upravo, stavbo policijskega poveljstva v Atenah in Solunu, stavbe statisti─Źne uprave, ┼ítevilnih lokalnih dav─Źnih uradov in tako naprej ÔÇô vse skupaj za 261,31 milijona evrov, potem pa je te stavbe najela nazaj za 20 let za nekaj manj kakor 600 milijonov evrov (plus stro┼íki vzdr┼żevanja in zavarovanja).
Politika slovenske vlade je enaka zahtevam trojke: od Aten zahteva privatizacijo, doma pa izvaja razprodajajo.
Pri re┼íevanju krize smo poslu┼íali tuje akterje in implementirali to, kar so nam svetovali; Ajda Pistotnik in Lidija ┼Żiv─Źi─Ź, Intervju
Impact of International Finance and Other Institutions on Key Policies of Slovenia; Ajda Pistotnik in Lidija ┼Żiv─Źi─Ź, ┼átudija
Avtorici sta ┼ítudijo o vplivu priporo─Źil mednarodnih finan─Źnih in┼ítitucij na slovenske politi─Źne odlo─Źitve predstavili na letnem zasedanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v oktobru 2015.
Popisali sta vse var─Źevalne ukrepe in pogoje za njihovo sprejetje. Pomembna zna─Źilnost je, da so v ─Źasu krize ┼ítiri razli─Źne vlade sprejemale skoraj enake ukrepe. Sploh ne gre ve─Ź za levico ali desnico, za neke vrednote in ideje, katerim naj bi sledile, temve─Ź za neke skoraj identi─Źne recepte. Res je zanimivo, da so se var─Źevalni ukrepi in predlagane strukturne reforme mednarodnih institucij postale prioriteta vseh zadnjih ┼ítirih razli─Źnih vlad z razli─Źnimi politi─Źnimi programi, levimi in desnimi.
Leta 2012 je celo ustavno sodi┼í─Źe presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o slovenskem dr┼żavnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Zelo zanimivo je tudi, da se je med letoma 2011 do 2014 izjemno pove─Źal obisk tujih delegacij na najvi┼íjem nivoju. In ─Źeprav Slovenija ni podpisala nobenega memoranduma, ki bi omogo─Źal prihod t.i. trojke, je sprejemala delegacije, kot bi bil tudi pri nas uveden “re┼żim trojke”.
Ubogljiva ali podjetna dr┼żava; Sa┼ía Pre┼íeren
Ali je treba v EU tekmovati ali ubogati? Marsikatera dr┼żava v EU do┼żivlja Bruselj kot prilo┼żnost za uveljavljanje svojih interesov. Nekatere velike ┬╗izsiljujejo┬ź olaj┼íave, druge i┼í─Źejo prilo┼żnosti in v─Źasih ┬╗pomotoma┬ź naredijo nekaj, kar je celo v nasprotju z evropsko zakonodajo in na─Źeli.
Ka┼że, da bolj┼íe ┼żivljenjske razmere in blaginja v nekaterih dr┼żavah v EU niso posledica zgolj tega, da tam dr┼żavljani veliko delajo, ampak gre pripisati uspeh drugim vzrokom.
Morda gre pri dr┼żavah za podobno logiko kot pri podjetni┼ítvu in v poslovnem svetu. Tam ni najbolj odlo─Źilno, da smo pridni, ubogamo ┼íefa, veliko delamo in imamo minimalno pla─Źo, temve─Ź je bolj pomembno, kaj delamo in kako. Ali je morda tudi za uspeh dr┼żave treba najti ┬╗ni┼ío┬ź, s katero si dr┼żava pribori neko prednost, tako kot spretni poslovne┼żi najdejo poslovno ni┼ío, kjer lahko uspejo? Ali je mogo─Źe ustvariti tak┼íno ni┼ío z zakonodajo in tako polniti dr┼żavno blagajno, ne da bi le jemali svojim dr┼żavljanom? Evropska unija ni le skupnost solidarnih dr┼żav, ampak tudi tekmecev. Solidarnost je zapisana v planih in strategijah, tekmovalne ni┼íe pa realizirajo dr┼żave bolj na tiho.
Ali lahko Slovenija najde neko ni┼ío, da bi si izbolj┼íala gospodarsko stanje? Ali bi morala vlada biti bolj podjetna in najti ni┼íe za vzpon Slovenije? Morda pa lahko visoka uvrstitev na lestvice poslovnega okolja prispeva, da bi Slovenija dr┼żavljanom zagotovila dobre pla─Źe in pokojnine, odli─Źno in brezpla─Źno ┼íolstvo ter zdravstvo, manj┼ío brezposelnost in ni─Ź rev┼í─Źine. Takrat bomo vsak dan ponosni na tako dr┼żavo in navdu┼íenja ob himni in zastavi ne bomo kazali le po zmagi slovenskih ┼íportnikov.
Ponovitev Grške krize; Anton Bebler
Zgre┼íeno je graditi skupno valuto na pesku politi─Źnega voluntarizma
Vro─Źi─Źno ukvarjanje z gr┼íko finan─Źno krizo je trajalo tri leta in zahtevalo okrog sto zasedanj voditeljev vlad in ministrov, anga┼żiranje na tiso─Źe uradnikov in drugega osebja. In po vseh neskon─Źnih pogajanjih in neprespanih no─Źeh ┼íe vedno niso re┼íili temeljnega problema evroobmo─Źja.
Zgre┼íeno je bilo za─Źeti graditi skupno valuto na pesku politi─Źnega voluntarizma. Namesto da bi pospe┼íil gospodarski razvoj, je evro, poleg zgre┼íene lizbonske strategije, pomembno prispeval k pe┼íanju gospodarske rasti in upadanju dele┼ża celotne Evropske unije v svetovnem gospodarstvu. Ko se je zgodila ─Źezatlantska finan─Źna kriza, so se najbolje odrezale tiste ─Źlanice EU, ki so ohranile svoje valute. To ni bilo naklju─Źno. Namesto orodja za tesnej┼íe politi─Źno povezovanje in zmanj┼íevanje razlik med ─Źlanicami je postal evro predmet notranjih razprtij in generator poglabljanja razpok med evropskim ┬╗Severom?? in ┬╗Jugom┬ź.
Evropska unija je ne povsem posre─Źena me┼íanica meddr┼żavne organizacije in zelo ohlapne konfederacije suverenih dr┼żav. In bo to v doglednem ─Źasu zanesljivo tudi ostala, ─Źe bo sploh pre┼żivela. Enotna valuta pa je primerna le za unitarne dr┼żave in ─Źvrste federacije. Ekonomska in monetarna unija (EMU) socialno in ekonomsko zelo razli─Źnih in hkrati suverenih dr┼żav bo za to, kljub vsem krpanjem njenega ustroja in pravil, obsojena na periodi─Źne potrese in krize. ┼Że v sami zasnovi, je nujno urediti mo┼żnost izstopa ali izklju─Źitve iz EMU ─Źlanici, ki ne zmore ali no─Źe spo┼ítovati evro pravil.
Smo le eno finan─Źno krizo oddaljeni od resni─Źnih sprememb; Thomas Mayer
V prepri─Źanju, da zadnja finan─Źna kriza ┼íe ni premagana in tudi ne bo, dokler bo vsepovsod navzo─Źa prezadol┼żenost, nem┼íki ekonomist predlaga radikalne spremembe sodobnega denarnega sistema.
Banke podeljujejo kredite, ki niso kriti z ni─Źimer. Ve─Ź denarja je mogo─Źe pridobiti z ve─Ź posojili. Tako ustvarjen denar spodbuja dol┼żni┼íka razmerja. Denar torej temelji na dol┼żni┼íki piramidi. Zato je nujno ─Źimprej reformirati denarni sistem. Denar bi morali ustvarjati druga─Źe kot z dolgovi, ker s tem celoten sistem nagiba k nestabilnosti. Tako kot v preteklosti bi morali denar razumeti kot vrednost premo┼żenja.
Reforme bi bile ┼íe posebno koristne za evrsko obmo─Źje, ker evro stoji na ┼íe posebno majavih nogah. Emisija denarja potrebuje dr┼żavo, ki prek centralne banke ta proces nadzoruje in uravnava. To deluje le v dr┼żavah z nacionalno valuto.
ECB deluje kot posojilodajalec v skrajni sili. Tako kot druge centralne banke masovno kupuje dr┼żavne obveznice. ECB pa po drugi strani nima nobene lastne dr┼żave, ampak devetnajst posameznih dr┼żav. To pa je ┼íe posebno nestabilno in se bo enkrat zru┼íilo. Zgodovinski primer je latinska denarna unija, ki je bila ustanovljena leta 1865 in je dolgo zdr┼żala, leta 1914 pa se je zru┼íila.
Prispevke zbral in povzetke uredil: Miroslav Marc, Sinteza, 7.11.2015

Ekonomska demokracija

Dr. Mato Gosti┼ía ugotavlja, da korporacijske pravice ┼íe vedno temeljijo zgolj na lastnini finan─Źnega kapitala, ─Źeprav intelektualni kapital zdaj pomeni ┼że pribli┼żno 85 odstotkov tr┼żne vrednosti podjetij in v nadaljevanju opi┼íe bistvo pojma ┬╗Ekonomska demokracija┬ź.
Kapitalizem, ki ga zdaj ┼żivimo, je po svojem bistvu ┼íe vedno navaden (izkori┼í─Źevalski) ┬╗mezdni kapitalizem┬ź, kakr┼íen je bil sistemsko utemeljen v 18. in 19. stoletju. Danes v radikalno spremenjeni dru┼żbenoekonomski realnosti 21. stoletja pa poka in razpada ┼że po vseh ┼íivih. Gre namre─Ź za popoln sistemski anahronizem, katerega ekonomski, socialni in okoljski u─Źinki postajajo vse bolj katastrofi─Źni, tako da s tem dru┼żbenoekonomskim sistemom ─Źlove┼ítvo ne more ve─Ź dolgo pre┼żiveti. ┼áe manj pa morda napredovati v smeri ┼żelene ekonomsko u─Źinkovitej┼íe, socialno pravi─Źnej┼íe in kohezivnej┼íe, hkrati pa tudi okoljsko odgovornej┼íe dru┼żbe.
Klju─Źna predpostavka za iskanje ustrezne alternative je priznavanje ─Źlove┼íkemu (intelektualnemu) kapitalu sorazmerno enake korporacijske in druge ekonomske pravice kot jih zdaj u┼żivajo le lastniki finan─Źnega kapitala.
Gosti┼ía sklene, da je ekonomska demokracija verjetno edino mo┼żno povsem ┬╗tr┼żno┬ź nadomestilo zdaj┼ínjemu mezdnemu kapitalizmu. Razvojno gledano nista problem ne zasebna lastnina ne trg, saj sta oba obstajala mnogo pred zdaj┼ínjim kapitalizmom. Zasebna lastnina obstaja ┼że vse od praskupnosti, trgi pa igrajo pomembno vlogo ┼że vse od izuma kovanega denarja v 8. stoletju pr. n. ┼í.
Sistemsko je treba ukiniti le mezdni odnos med delom in kapitalom in namesto tega priznati tudi intelektualnemu kapitalu njegovo funkcijo pri ustvarjanju poslovnega rezultata. Dobi─Źek in druge korporacijske pravice je treba deliti vsem, ki s svojo udele┼żbo v podjetju tvegajo, tako lastnikom finan─Źnega kot intelektualnega oz. ─Źlove┼íkega kapitala.
Ve─Ź…

Socialna beda mno┼żic

Hitro rasto─Źa socialna beda mno┼żic ni edini razlog za nara┼í─Źanje napetosti, je pa eden klju─Źnih.
┬╗Nara┼í─Źanje socialne neenakosti je ┼íokantno,┬ź je ob dana┼ínji objavi podatkov nevladne organizacije Oxfam izjavila direktorica Winnie Byanyima. Premo┼żenje 80 najbogatej┼íih ljudi na svetu se je od leta 2009, ko se je za─Źela kriza, do leta 2014 ve─Ź kot podvojilo, ┼że prihodnje leto pa si bo en sam odstotek najbogatej┼íih ljudi na svetu prvi─Ź lastil ve─Ź kot polovico vsega svetovnega bogastva. Pred petimi leti je imel v rokah 44 odstotkov, lani 48, prihodnje leto bo segel do 50 ali celo do 52 odstotkov.
Slika o hitri rasti neenakosti je ┼íe bolj stra┼íljiva, ─Źe dodamo drugo ugotovitev najnovej┼íe Oxfamove statistike, po kateri je tudi ve─Źina ostalega svetovnega premo┼żenja ┼że v rokah komaj petine najpremo┼żnej┼íih, medtem ko si 80 odstotkov ─Źlove┼ítva deli samo ┼íe 5,5 odstotka preostanka. ┼ákarje med bogatimi in revnimi se o─Źitno razpirajo tako hitro, kot se niso ┼íe nikoli v zgodovini.
Ker trend ni nov, je zanimivo, kako da se ob vseh analizah dru┼żbenih napetosti, ki ┼że resno tresejo tudi Evropo in smo jim pri─Źe po nedavnih pari┼íkih dogodkih, skoraj nih─Źe ni resneje lotil prav te rev┼í─Źine in socialne izklju─Źenosti vse ve─Źjih slojev prebivalstva, ki jo tudi na stari celini ┼że povzro─Źa izjemna koncentracija premo┼żenja v rokah pe┼í─Źice najbogatej┼íih. Dejstvo je namre─Ź, da s to koncentracijo zelo hitro izginja tisti evropski srednji sloj, ki je staro celino desetletja definiral kot relativno bogato dru┼żbo socialnega blagostanja in ki je ves ─Źas deloval kot nekak┼íen dru┼żbeni amortizer. Dokler gre namre─Ź ve─Źini ljudi relativno dobro in dokler se imajo tudi priseljenci in celo oni s skrajnega roba dru┼żbe s solidnim delom ┼íe mo┼żnost prebiti vsaj v to relativno dobro ┼żive─Źo dru┼żbeno sredino, je asimilacija mo┼żna, napetosti pa so bistveno manj┼íe kot v primeru, ko se ve─Źina prebivalstva za─Źne v strahu prerivati za vse bolj usihajo─Źe socialne ugodnosti. Pol stoletja zgledno delujo─Źe Evrope, ko v Nem─Źiji ni ┼żivelo ni─Ź manj priseljenih Turkov, v Franciji pa ni─Ź manj getoiziranih Al┼żircev, je dober dokaz. Dru┼żbi je uspelo ┬╗prebaviti┬ź vse verske, kulturne in civilizacijske razli─Źnosti, ki so jih zdaj nevarno potisnili na povr┼íje predvsem finan─Źna kriza z zaukazanim drasti─Źnim var─Źevanjem (v korist ┼íe hitrej┼íega bogatenja bogatih) in hitro rasto─Źa pavperizacija srednjega sloja.
Rev┼í─Źina vedno radikalizira. Tega se po─Źasi za─Źenjajo zavedati tudi tisti, ki se bodo v sredo, ve─Źinoma z zasebnimi letali in helikopterji, pripeljali v ┼ívicarski Davos in ki nameravajo tokratni svetovni gospodarski vrh nameniti prav hitro rasto─Źi dru┼żbeni neenakosti. A ─Źeprav je tudi med njimi ┼że zaznati strah pred vse bolj nepredvidljivimi posledicami dru┼żbene neenakosti, ki celo v Evropi ┼że povzro─Źa prve resnej┼íe konflikte, je malo verjetno, da bodo, tako kot vladam predlaga Oxfam, privili bogate zaradi njihovega izogibanja davkom, ostreje obdav─Źili kapital in ne dela, za povrhu pa dvignili minimalne pla─Źe in izbolj┼íali delovanje javnih slu┼żb. Kaj takega se celo predstavnikom slovenskega ┬╗velikega┬ź kapitala, ─Źeprav s tistim zares velikim svetovnim nimajo prav veliko skupnega, ┼íe vedno zdi nekaj nemogo─Źega.
Damijan Slabe, Delo

Prekarnost, konec kapitalizma?

Kakor se je tukaj┼ínja bur┼żoazna demokracija rodila stara in iz─Źrpana, tako se je lokalni kapitalizem rodil ÔÇô mrtev.
Prekarna delovna razmerja so razne vrste odnosov, pri katerih delavka in delavec nimata pravic, ki so ┼íe do nedavnega veljale za samoumevne. Zato jim pravimo tudi ┬╗nestandardna┬ź delovna razmerja, ─Źetudi v Sloveniji postajajo vse bolj ┬╗standardna┬ź, saj zdaj ┼że skoraj polovica zaposlenih dela v takih okoli┼í─Źinah. Prekarno zaposleni prejemajo ni┼żje mezde, delavke in delavci morajo navadno sami poskrbeti za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ni ve─Ź pla─Źanega dopusta, pove─Źa se ┼żivljenjska negotovost ÔÇŽ Skratka: s prekarnimi odnosi se pove─Źuje izkori┼í─Źanje delavstva in krepi gospostvo lastnikov kapitala in njihovih mened┼żerjev. Pomembno je prav to: hkrati ko se ve─Źa izkori┼í─Źanje, se pove─Źuje tudi podrejenost. Medtem ko bi naivno lahko menili, da se s pove─Źevanjem izkori┼í─Źanja pove─Źuje tudi odpor delavstva, se dogaja ravno nasprotno: ukrepi, s katerimi kapital pove─Źuje izkori┼í─Źanje, hkrati razbijajo delavski odpor. Kapitalisti─Źni razred o─Źitno spreminja na─Źine izkori┼í─Źanja in vzvode svojega gospostva.
Uvajanje prekarnih zaposlitev je torej del ┼íir┼íe preobrazbe svetovnega kapitalisti─Źnega sistema. ─îe se ho─Źemo bojevati proti prekarnosti, moramo razumeti, po kak┼íni strukturni logiki jo kapital in njegove organizacije uvajajo. Zato si moramo ogledati sedanjo zgodovinsko preobrazbo kapitalizma.
Krize in revolucije
Temeljna zna─Źilnost sedanje preobrazbe kapitalizma je, da se kapitalizem spreminja, zato da bi pre┼żivel. Tako je bilo tudi v preteklosti. Vzpostavitev tovarni┼íkega sistema s kasarni┼íko disciplino, hkratni razvoj mestnega proletariata, ki ne more pre┼żiveti brez mezdnega dela v tovarnah, veliki industrijski razcvet v prvi polovici 19. stoletja so odgovor kapitala na prve delavske upore, na gospodarsko krizo po napoleonovskih vojnah in pari┼íko proletarsko vstajo junija 1848, s katero se je proletariat v Evropi uveljavil kot vodilna protikapitalisti─Źna dru┼żbena sila. Druga industrijska revolucija konec 19. stoletja, nove vrste specialisti─Źnih industrij ÔÇô so odgovor kapitala na takratno krizo kapitalizma in, seveda, pari┼íko komuno, prvo proletarsko revolucijo. Krize in revolucije gredo poslej skupaj. Kriza britanskega imperialnega gospostva, imperialisti─Źna svetovna vojna, delavske revolucije v obrobni Evropi ÔÇô in oktobrska revolucija. Spet se zgodi temeljna preobrazba kapitalizma, poslej v tekmi s socialisti─Źnim projektom: prevlada ameri┼íkega imperializma, nova vrsta proizvodnje mno┼żi─Źnih standardiziranih proizvodov, teko─Źi trak, nekvalificirane delavske mno┼żice. In spet kriza, svetovna vojna ÔÇô protikolonialne revolucije, nov svetovni val socialisti─Źnih revolucij, kapitalizem je v sredi┼í─Źu in ┼íe marsikje prisiljen v razredni kompromis. ┬╗Socialna dr┼żava┬ź v sredi┼í─Źu kapitalizma in razne vrste socializmov na obrobju izbolj┼íajo ┼żivljenjski standard delovnih mno┼żic, jim zagotovijo varnost, dvignejo izobrazbeno raven celotnih dru┼żb. Delavski boji so potisnili kapitalizem do meja, ki jih ni ve─Ź zdr┼żal. Svetovna revolucija 1968, kakor jo ozna─Źuje Wallerstein, je napadla temelje starega sveta: dru┼żino, ┼íolo, tovarno, dr┼żavo. Zazdelo se je, da je socializem v svetovnem merilu samo ┼íe vpra┼íanje ─Źasa.
Da bi kapitalizem pre┼żivel, se je spremenil. Informacijska tehnolo┼íka revolucija, investicijski skladi, korporativno upravljanje, organiziran prestop vi┼íjega vmesnega razreda (mened┼żerjev) na stran kapitala, napad na mezde, socialno dr┼żavo, javno ┼íolstvo, javno zdravstvo ÔÇŽ to in ┼íe marsikaj je bil odgovor kapitala, da bi kapitalizmu podalj┼íali ┼żivljenje. Vendar ni kaj dosti pomagalo.
Periferija polperiferije
Dolgi ciklus evropsko-ameri┼íke prevlade se je iztro┼íil in tukaj┼ínji kapital se je zatekel k ┼íe krutej┼íim ukrepom. Vladajo─Źi razredi v Evropski uniji si zdaj ustvarjajo notranje kolonije, Gr─Źijo in sredozemsko podro─Źje. Vladajo─Źi v ZDA, ki jim Latinska Amerika uhaja, pa z razli─Źnimi ┬╗transatlantskimi┬ź sporazumi posku┼íajo narediti za svojo ┬╗notranjo kolonijo┬ź celotno Evropo.
EU se iz sredi┼í─Źa svetovnega sistema spreminja v polperiferijo, Slovenija pa postaja periferija polperiferije. Strukturno je to isti polo┼żaj, kakor ga je imela Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno, ko je bila periferija polperifernih Nem─Źije in Italije. Lokalna vladajo─Źa koalicija potiska Slovenijo v vse slab┼íi polo┼żaj v svetovnem sistemu. Vrh tega tukaj┼ínje vladajo─Źe skupine v Sloveniji niso opravile produkcijske in dru┼żbene preobrazbe, ki jo je evroameri┼íki kapitalizem izvedel v sedemdesetih in osemdesetih letih in s katero je podalj┼íal svoj obstoj. Tukaj┼ínji vladajo─Źi razredi so imeli dve prilo┼żnosti, da sicer z zamudo, a vendarle naredijo to kapitalisti─Źno preobrazbo. Prva prilo┼żnost je bila v ─Źasu razrednega kompromisa v devetdesetih, ko je delavstvo v zameno za ohranitev socialne dr┼żave privolilo v pove─Źanje izkori┼í─Źanja. A delavsko koncesijo so vladajo─Źi porabili za izpolnjevanje pogojev za vstop v EU, ne za tehnolo┼íko preobrazbo, za izbolj┼íanje mno┼żi─Źne izobrazbe in razcvet znanosti. Druga prilo┼żnost je bil poceni denar v ─Źasu kratke konjunkture 2004ÔÇô2008, ki so ga vladajo─Źi porabili za neuspe┼íno prisvajanje (zastarelih) produkcijskih sredstev, in ne za tehnolo┼íki in dru┼żbeni preboj.
┬╗Predkapitalisti─Źne┬ź oblike
┼Że v ─Źasu zamujenih prilo┼żnosti, ┼że v devetdesetih letih, so v Sloveniji za─Źeli razvijati prekarne oblike zaposlitev. Kapital je z njimi ob┼íel ┼íe veljavno delavsko zakonodajo, dr┼żava pa je to tolerirala in celo pospe┼íevala. Med prvimi ┼żrtvami so bili delavci in delavke s tujim dr┼żavljanstvom, ki jih je dr┼żava z delavstvu sovra┼żno zakonodajo izro─Źila na milost in nemilost kapitalu in njegovim managerjem. Prekarne oblike so se hitro raz┼íirile po vseh dejavnostih: zdaj zajemajo ┼że ve─Ź kakor 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Dr┼żava to omogo─Źa in tudi sama izvaja: prekarnih zaposlitev je, denimo, veliko v javnem izobra┼żevanju od vrtcev do univerz.
Tukaj┼ínji kapitalisti, njihovi politiki in njihovi ideologi so ves ─Źas tarnali, da je v Sloveniji ┬╗cena dela┬ź previsoka, svoj kapitalizem so ves ─Źas zidali na neposrednem golem izkori┼í─Źanju delavk in delavcev ÔÇô in ne na tistem, kar naj bi bila zgodovinska zna─Źilnost kapitalizma: ne na permanentni tehnolo┼íki in organizacijski revoluciji. Kakor se je tukaj┼ínja bur┼żoazna demokracija rodila stara in iz─Źrpana, tako se je lokalni kapitalizem rodil ÔÇô mrtev.
Ko zdaj oblastniki proti volji ljudstva predajajo slovensko gospodarstvo v last in oblast mednarodnemu kapitalu, s tem odpravljajo tudi vsako ┼íe tako drobno mo┼żnost kapitalisti─Źne prihodnosti za Slovenijo. Neokolonialna podrejenost namre─Ź prinese me┼íane oblike izkori┼í─Źanja in podrejanja, tudi ┬╗predkapitalisti─Źne┬ź, ki so jim blizu nekatere oblike prekarnega dela, na primer, delo prek posredovalnih agencij.
V resnici se je tukaj┼ínji kapitalizem dokon─Źno zlomil, ko je njegova dr┼żava njegove zasebne dolgove prenesla na celotno prebivalstvo in nas z ┬╗javnim┬ź dolgom, ki ga ni mogo─Źe odpla─Źati v doglednem obdobju, postavila pred radikalno alternativo: prihodnost bo socializem ali barbarstvo.
Rastko Mo─Źnik, sociolog

Prerazporejanje planetarnega bogastva

Kje je limit permanentnega bogatenja lastnikov kapitala in absolutne pavperizacije proletariata?
Na za─Źetku ┼íestdesetih smo imeli pri nas tako reko─Ź uradno diktaturo proletariata, v Nem─Źiji so imeli trden socialni sporazum in vsako leto vi┼íje pla─Źe, v Franciji pa so ┼że skraj┼íevali delovni teden. Takrat, je ekonomija cvetela in je bilo popolnoma jasno, da bo jutri┼ínji dan lep┼íi in bogatej┼íi, za delavce, da ne bi podlegli komunisti─Źnim idejam. Tako za─Źenja Jure Apih svoj prispevek o nujni zaustavitvi trajnega bogatenja lastnikov kapitala in posledi─Źno vse ve─Źje razslojenosti prebivalstva ter rev┼í─Źine ve─Źine. Prispevek je napisan pronicljivo in hkrati razumljivo – Prerazporejanje planetarnega bogastva

Korporacijsko upravljanje

Skrajni ─Źas je, da se v Sloveniji kon─Źno vendarle ┼że enkrat dogovorimo, kak┼íno zasnovo podjetja in korporacijskega upravljanja bomo zagovarjali in uresni─Źevali v praksi;
ÔÇô sodobni dele┼żni┼íki koncept, temelje─Ź na teoriji o dru┼żbeni odgovornosti podjetij,
ali
klasi─Źen lastni┼íki koncept iz 18. in 19. stoletja.
To, kar se nam na tem podro─Źju dogaja zdaj, je namre─Ź ÔÇô kot je ┼íe posebno nazorno razkril razvpiti primer Luke Koper ÔÇô popolnoma navadna hipokrizija, vsesplo┼íno licemerje, ki ka┼że na zelo veliko razliko med splo┼ínimi proklamiranimi na─Źeli na eni ter popolnoma konkretnimi ravnanji v vsakdanji praksi na drugi strani.
Osebno ne poznam prav nobenega opaznej┼íega slovenskega teoretika korporacijskega upravljanja, politika ali mened┼żerja, ki ne bi ÔÇô ker je to pa─Ź moderno ÔÇô vsaj na─Źelno sveto prisegal na nujnost uveljavljanja dru┼żbene odgovornosti podjetij v sodobnih pogojih gospodarjenja in s tem pogojenega dele┼żni┼íkega koncepta upravljanja. Ne vem sicer, koliko jih ta koncept in njegovo bistvo v primerjavi s klasi─Źnim lastni┼íkim tudi v resnici razume in vanj verjame, a le redki ga posku┼íajo uresni─Źevati tudi v praksi. Ve─Źina ga ima torej le na jeziku.
Bistvo obeh konceptov
Klasi─Źen lastni┼íki koncept korporacijskega upravljanja razume podjetje kot izklju─Źno ekonomski subjekt, katerega edino poslanstvo, cilj in odgovornost je maksimalno zadovoljevanje materialnih interesov lastnikov kapitala (maksimiranje vrednosti dru┼żbe za delni─Źarje), vsi interesi dru┼żbenih skupin v podjetju in zunaj podjetja pa se morajo absolutno in samodejno podrejati temu vrhovnemu interesu, ki je hkrati ┬╗interes dru┼żbe┬ź.
Sodobna dele┼żni┼íka teorija pa u─Źi popolnoma druga─Źe: podjetje je dru┼żbenoekonomski subjekt, katerega poslanstvo in odgovornost je uravnote┼żeno uresni─Źevanje interesov vseh svojih notranjih in zunanjih dele┼żnikov, tj. lastnikov, zaposlenih, lokalne in ┼íir┼íe dru┼żbene skupnosti z vsemi najrazli─Źnej┼íimi entitetami, ki so tako ali druga─Źe odvisni od podjetja, podjetje pa od njih. Logi─Źno, kajti podjetje vse vire za svoje poslovanje ─Źrpa iz svojega dru┼żbenega in naravnega okolja, zato je dol┼żno temu okolju (ne pa samo lastnikom kapitala) tudi ustrezno vra─Źati. Lastniki kapitala so torej samo ena od enakopravnih dele┼żni┼íkih skupin, ki svojih interesov ne more ┬╗vsijevati┬ź vsem drugim dele┼żnikom, ampak je dol┼żna te interese z njimi ┬╗usklajevati┬ź.
Prav iz navedenih razlogov koncept dru┼żbene odgovornosti in dele┼żni┼íkega upravljanja podjetij pomeni tudi temeljno teoreti─Źno podstat celotnemu sistemu participacije zaposlenih pri upravljanju oziroma delavskega soupravljanja prek svetov delavcev in delavskih predstavnikov v organih dru┼żb. Le-to namre─Ź po svojem bistvu ni prav ni─Ź drugega kot konkreten upravljavski mehanizem prek katerega se lahko interesi zaposlenih kot ÔÇô poleg lastnikov kapitala ÔÇô zagotovo najpomembnej┼íe skupine dele┼żnikov u─Źinkovito prelivajo v procese sprejemanja pomembnej┼íih poslovnih odlo─Źitev oziroma upravljanja podjetij. Toliko na splo┼íno, zdaj pa spet k Luki Koper.
V ─Źem je problem primera Luke Koper
V okviru sicer povsem legalno izvedenega postopka za izbiro novega predsednika uprave so, kot je znano, svoje glasove za kandidata Ga┼íparja Ga┼íparja Mi┼íi─Źa, ki je bil potem tudi izbran, prispevali trije predstavniki delavcev v NS, predstavnik lokalne skupnosti in eden od predstavnikov kapitala. Posledica? ┼áir┼ía politika, vlada in Sod so s pozicije predstavnikov dr┼żave kot ve─Źinske lastnice kapitala konkretno glasovanje predstavnikov delavcev (ti naj bi sicer vedeli za odklonilno stali┼í─Źe lastnikov, a so si kljub temu drznili glasovati druga─Źe) takoj razglasili preprosto za nelegitimno in ÔÇô glede na napovedane ukrepe ÔÇô v kon─Źni posledici celo tudi kot nelegalno. Po besedah predsednika uprave Sod, je namre─Ź nedopustno, da so predstavniki delavcev v NS glasovali v nasprotju z voljo lastnikov kapitala, kar upravi─Źuje tudi ┼że napovedano ponovitev (nelegalnega?) postopka na podlagi predhodne zamenjave nadzornikov na ┼że sklicani izredni seji skup┼í─Źine dru┼żbe. Menda naj bi na tej skup┼í─Źini celo tudi spremenili statut v smeri ┬╗kazenskega┬ź zmanj┼íanja ┼ítevila delavskih predstavnikov v NS. Halo?
Si je sploh mogo─Źe predstavljati bolj nazoren konkreten primer o─Źitne hipokrizije, ki sem jo omenil v uvodu? Ko gre zares, zaposleni s svojimi interesi nenadoma niso ve─Ź pomembni dele┼żniki, njihovi predstavniki v organih dru┼żbe pa ne dovolj zrele osebe, da bi bili sposobni oceniti, kaj je resni─Źni ┬╗interes dru┼żbe┬ź. ─îe njihovo glasovanje ni skladno z interesi lastnikov kapitala, so preprosto obto┼żeni, da delujejo v ┼íkodo ┬╗interesov dru┼żbe┬ź in da so sankcionirani z zmanj┼íanjem njihovega ┼ítevila v nadzornem svetu oziroma upravnem odboru. Kak┼íen gromozanski nesmisel! Naj bo tega kon─Źno dovolj.
Zaposleni ÔÇô verjetno najbolj┼íi nadzorniki
Zaposleni, lastniki ─Źlove┼íkega kapitala, ki je zdaj, v eri znanja za konkuren─Źnost in poslovno uspe┼ínost podjetij nesporno pomemben najmanj toliko, ─Źe ne celo bolj kot lastni┼íki finan─Źni kapital, brez dvoma zaslu┼żijo svoje predstavnike v nadzornih svetih oziroma upravnih odborih dru┼żb. In to morda celo ve─Ź ko le eno tretjino. Vendar ne v vlogi nekak┼ínega priveska predstavnikom lastnikov (finan─Źnega) kapitala in njihovim interesom, ampak kot zastopnike avtenti─Źnih interesov kolektiva zaposlenih. Brez upo┼ítevanja interesov zaposlenih je v sodobnih pogojih gospodarjenja seveda povsem iluzorno sanjati o u─Źinkovitem upravljanju podjetij. In to ni nobena puhlica, ampak nova dru┼żbenoekonomska realnost, ki bi jo bilo treba ─Źim prej sprejeti.
─îe je tako, potem je seveda tudi jasno, da v bistvu ni prav nobenega pomembnej┼íega vpra┼íanja v podjetju ali v zvezi s podjetjem, ki ne bi tako ali druga─Źe zadevalo tudi zaposlenih in njihovih interesov. ┼áe najmanj pa je to lahko imenovanje poslovodstva. Pametni lastniki kapitala nikoli ne bi smeli imenovati poslovodstva mimo ali celo v nasprotju z voljo kolektiva zaposlenih, kajti morebitna trenja na tej relaciji so zagotovo najzanesljivej┼ía pot v slabo, ─Źe ne ┼że katastrofalno poslovanje. Najve─Ź ┼íkode podjetjem namre─Ź naredijo prav mened┼żerji, ki ne znajo upravljati (sicer neizmernim razpolo┼żljivim, a zdaj pri nas mo─Źno podoptimalno izkori┼í─Źenim) ─Źlove┼íkega kapitala.
In ┼íe nekaj bi moralo biti jasno. Nih─Źe ni ┼że objektivno tako zelo mo─Źno zainteresiran za dobro in dolgoro─Źno uspe┼ínost podjetij, kot so prav zaposleni, ki so seveda ÔÇô v nasprotju z lastniki kapitala ÔÇô od njih tudi eksisten─Źno odvisni. Zato so zaposleni in njihovi predstavniki zagotovo zadnji, ki bi ÔÇô spet v nasprotju s ┼ítevilnimi lastniki kapitala ÔÇô v resnici lahko delovali v ┼íkodo podjetij. Nasprotno, ─Źe jim je to dovoljeno, so lahko (in v praksi pogosto tudi so) dale─Ź najbolj┼íi nadzorniki. Zato lahko samo upamo, da neumnosti, ki jih v primeru Luke Koper zdaj po─Źneta politika in Sod, ne bodo slu┼żile kot podlaga za kako morebitno ponovno vsesplo┼íno gonjo ali celo pogrom nad delavskimi predstavni┼ítvi v organih dru┼żb na splo┼íno. Proti morebitni tak┼íni norosti pa bo vsekakor treba tudi ┼íir┼íe povzdigniti glas.
Mato Gostiša, objavljeno v Delu 3.9.2013

Zakaj ima evropska trojka prednost pred doma─Źo?

Pred dnevi so se sre─Źali premierka Bratu┼íkova, finan─Źni minister ─îufer in novi guverner BS Jazbec. Po sre─Źanju se je premierka po┼íalila, da je to ┬╗na┼ía┬ź trojka, ob kateri evropska ÔÇô pred njo nas politika ┼że ves ─Źas stra┼íi ÔÇô ne bo potrebna. Nekaj dni za tem je Mladina (┼ítev. 29 z dne 19.7.2013) objavila ob┼íiren intervju z ministrom ─îuferjem, v katerem je ta predstavil krizno politiko, ki jo namerava voditi vlada, torej ┬╗na┼ía┬ź trojka. Naj povzamem njene klju─Źne sestavine, kakor sem jih sam dojel:
1. Prednostni vladni ukrepi
ÔÇó Sanacija bank in posredno sanacija prezadol┼żenosti podjetij. (Ukrep je med temeljnimi pogoji za u─Źinkovito delovanje gospodarstva.)
ÔÇó Prodaja dr┼żavnih podjetij. (Brez da izvedemo temeljito privatizacijo, kar je ┼íe dr┼żavnega, naj bi izhod iz sedanje krize ne bil mogo─Ź.)
ÔÇó Koreniti rezi v pla─Źe javnih uslu┼żbencev, socialne transferje in pokojnine. (To naj bi bil temeljni ukrep za dolgoro─Źno pove─Źanje konkuren─Źnosti gospodarstva.)
2. ─îesa vlada ne bo po─Źela
ÔÇó Ne bo podpirala doma─Źega povpra┼íevanja z investicijami in drugimi ukrepi keynesianske ekonomske politike. (V manj┼íih, odprtih gospodarstvih naj bi tovrstni ukrepi ne bla┼żili krize, saj naj bi se z njimi prednostno spodbujalo uvoz, to pa krizne razmere le dodatno zaostruje.)
ÔÇó Davkov ne bo ve─Ź pove─Źevala. (Pri obdav─Źitvi naj bi ┼że dosegli zgornjo mejo in zato davkov ni smiselno ┼íe naprej ve─Źati. Res pa je, da je dav─Źni sistem potreben popravkov, saj naj bi sedanji preve─Ź spodbujal potro┼ínjo, premalo pa investicije. Ali druga─Źe povedano: v primerjavi z delom naj bi bil kapital pri nas ┼że preve─Ź obdav─Źen in to naj bi se spremenilo.)
ÔÇó Dr┼żava niti slu─Źajno ne bo re┼íevala vsa prezadol┼żena podjetja. (Tej aktivnosti se sicer ne bo povsem odrekla, bo pa pri tem ravnala zelo restriktivno.)

S problematiko na┼íe krize se tudi sam strokovno nekaj ve─Ź ukvarjam. Moja spoznanja so v prid oceni, da smo si ve─Źji del krize pridelali sami z nadvse neprimernim upravljanjem dr┼żave in njenega premo┼żenja ter s slabim delovanjem pravne dr┼żave. (Glej gradiva in zaklju─Źke ÔÇô Posveti.) Ker bolezen pravilom zdravimo tako, da odpravljamo njene vzroke, je prav, da se tudi zdravljenja krize lotimo na smiselno enak na─Źin. Prednostno torej potrebujemo dobro delovanje pravne dr┼żave in u─Źinkovito vlado, ki je sposobna pripraviti neopore─Źen program za izhod iz krize in ta program tudi uresni─Źiti.

Kar nekaj znakov je, da se je pravna dr┼żava pri nas pri─Źela prebujati in ─Źe se bo povsem prebudila ter bo v naprej tudi ostala budna, je s tem ┼że narejen velik korak v smeri izhoda iz krize. Kot drugo, potrebujemo vladin program za izhod iz krize. Tega doslej vlada formalno ┼íe ni predstavila, ─Źeprav bi za to ┼że bil ─Źas. Morda je ta ocena prestroga in je to, kar je minister ─îufer napovedal v Mladini in sem zgoraj kratko povzel, osrednji skelet vladinih aktivnosti za obvladovanje krize. Ta domneva verjetno ni neosnovana in zato ne bo odve─Ź, ─Źe posku┼íam tako predstavljeni ┬╗program┬ź vlade za izhod iz krize kriti─Źno vrednotiti.

Predvsem menim, da si ┬╗program┬ź, ─Źe ga presojamo po njegovi neoliberalni naravnanosti, ┼żal, zaslu┼żi ─Źisto petko. Naj spomnim, da se neoliberalizem predvsem zavzema za ─Źim bolj neomejeno delovanje trga in vitko dr┼żavo, ki prednostno deluje v interesu kapitala. Ta usmeritev je v ┬╗programu┬ź brez olep┼íevanja predstavljena ┼íe predvsem v naslednjih usmeritvah: privatizacija vsega dr┼żavnega za vsako ceno; krepiti konkuren─Źnost gospodarstva z ubijanjem socialne dr┼żave; zanikanje uporabnosti keynesijanstva, davkov ne zvi┼íevati oziroma obdav─Źitev kapitala kve─Źjemu zni┼żati.

Neoliberalizem je danes v svetu prevladujo─Źa ekonomska paradigma, tudi v Evropi. Njegov ┬╗uspeh┬ź je, da imamo ob silnem razvoju tehnologije in produktivnosti dela na eni strani vse ve─Ź bogastva, ki ga obvladuje manj┼íina, na drugi strani pa vse ve─Ź nezaposlenosti in rev┼í─Źine, vse to pa dopolnjuje pospe┼íeno uni─Źevanje naravnega okolja. Tako je neoliberalizem jamstvo za vse globlje krize kapitalizma in ga je potrebno nadomestiti z druga─Źe zasnovanim tr┼żnim gospodarstvom. Slednje naj bi temeljilo na pravni in socialni dr┼żavi, ┼íe predvsem pa na u─Źinkovitem in eti─Źnem upravljanju dr┼żave v interesu ve─Źine. V svetu ┼że imamo nekaj dr┼żav ÔÇô predvsem gre za Skandinavijo -, ki to usmeritev uspe┼íno prakticirajo in so tudi po ekonomski uspe┼ínosti med vodilnimi v svetu. Za neoliberalizem torej obstaja alternativa! Ta pa je, to je res, po potrebnem upravljavskem znanju veliko zahtevnej┼ía od politike ┬╗zategovanja pasu┬ź in to utegne pojasniti, zakaj ji finan─Źni minister ni naklonjen. Kakorkoli ┼że: vlada je za izhod iz krize o─Źitno ubrala pot, ki bo Bruslju dopadljiva, za ve─Źino dr┼żavljanov Slovenije pa je v marsi─Źem tragi─Źna.

Naj zaklju─Źim s ┬╗trojkama┬ź, ki ju omenjam v za─Źetku tega zapisa. ┬╗Na┼ía┬ź trojka bo o─Źitno uresni─Źevala zgornji program. ─îe bi sam imel mo┼żnost izbire med tako naravnano doma─Źo in evropsko trojko, bi se zelo verjetno opredelil za ┬╗evropsko┬ź. Dva razloga sta za to. Prvi je ta, da je malo verjetno, da bi nam Bruselj vsilil tako rigorozno neoliberalni program, kot ga ima v mislih na┼í finan─Źni minister. Drugi─Ź pa gre za to, da bi evropska trojka morala prevzeti tudi vsaj del odgovornosti za neuspeh, ki ga bo njen program do┼żivel pri nas; to odgovornost bi se lahko tudi materializiralo, recimo tako, da nam pri financiranju dr┼żavnega dolga Bruselj pomaga do podobnih pogojev, kot jih ima na primer Nem─Źija; danes namre─Ź pla─Źujemo za dolgove nekajkrat ve─Źje obresti kot ta bogata dr┼żava in tako postaja to ena osrednjih omejitev za na┼í hitrej┼íi izhod iz krize.
Andrej Cetinski, Ljubljana, 23.7.2013

Dogma o ─Źude┼żni mo─Źi gospodarske rasti

Evropska politika in ve─Źji del ekonomske stroke so v preteklih letih trobili, da smo tro┼íili ve─Ź, kot ustvarili, da je to razlog krize in, da moramo prav zato zategniti pasove, ─Źe ho─Źemo premagati krizo. ┼Że takrat smo redki opozarjali, da je to ena velika dogma in la┼ż, ki slu┼żi le temu, da ob padanju gospodarske rasti ostane finan─Źni sektor nedotaknjen in, da so vlade lahko denar davkopla─Źevalcev namenile za pokrivanje ─Źrnih ban─Źnih lukenj, ki so jih povzro─Źili s pomo─Źjo te iste politike pohlepni ┼ípekulanti in finan─Źni prevaranti. Igranje te turobne melodije ni bilo slu─Źajno, pa─Ź pa namenjeno temu, da so lahko nem┼íke, francoske in druge banke re┼íile ve─Źino svojih zgre┼íenih nalo┼żb in je ostal finan─Źni sektor v ─Źasu krize nedotaknjen. Sedaj so prav ti isti pri─Źeli vrteti novo pesem o tem, da potrebujemo gospodarsko rast, da nas bo ta re┼íila iz krize in zagotovila delo mladim. Najve─Źje sprenevedanje ob tem je, da ┼íe naprej zahtevajo zmanj┼íevanje porabe, kar je isto, kot bi ┼żejnemu obljubljali, da se bo lahko napil ob presahlem vodnjaku. Ima ta nova pesem, kaj soli v sebi, bo prinesla nova delovna mesta, bo prispevala k odpravljanju krize in popeljala svet v nove ─Źase?

Da je mogo─Źe s ponovno gospodarsko rastjo premagovati krizo je nova in zelo nevarna dogma, ki slu┼żi le temu, da bomo podalj┼íevali ┼żivljenje na smrt bolnemu ekonomskemu modelu in njenemu finan─Źnemu sistemu ter vladavini obstoje─Źih klik in s tem podalj┼íevali agonijo krize. Vzrok krize namre─Ź ni v tem, da bi proizvajali in tro┼íili premalo, torej v obsegu dru┼żbenega proizvoda, pa─Ź pa izklju─Źno v tem, kako delimo to, kar ustvarimo v globalni ekonomiji.

Gospodarska rast in rast dru┼żbenega proizvoda je mogo─Źa le z rastjo potro┼ínje, dru┼żbeni proizvod je vedno do evra enak obsegu kon─Źne potro┼ínje, to pa zahteva, da se ves ustvarjeni dru┼żbeni proizvod nameni za potro┼ínjo in se krog dru┼żbene reprodukcije vrti hitreje. Ob modelu delitve, ki ga imamo, ko se vedno ve─Źji dele┼ż ustvarjenega dru┼żbenega proizvoda steka v finan─Źni sektor, ki po svoji naravi ni potro┼ínik, je rast potro┼ínje in s tem gospodarska rast mogo─Źa le z nadaljnjim pove─Źevanjem zadol┼żenosti. Samo iz slovenskega prora─Źuna bo letos v finan─Źni sektor odtekla skoraj milijarda. Torej nam politika ponuja model gospodarske rasti, ki jo je poganjal do nastopa krize in je tudi njen vzrok. Kriza je namre─Ź nastala zato, ker ni bilo mogo─Źe ve─Ź servisirati zadol┼żenosti, ker je ta presegla zgornjo mejo, ki jo je mogo─Źe redno servisirati glede na obseg dru┼żbenega proizvoda in model delitve. Sesutje bank, kar nekateri ┼ítejejo za vzrok krize, je le posledica tega stanja in ne vzrok. Posledico prikazovati kot vzrok je pa─Ź priro─Źni na─Źin prekrivanja pravega vzroka. Zato je gospodarska rast ob obstoje─Źem ekonomskem modelu delitve in ob takem finan─Źnem sistemu kot ga imamo enostavno nemogo─Źa. Mogo─Źa bi bila le, ─Źe bi Kitajci tro┼íili ve─Ź, kot ustvarijo. Zato je ponujanje gospodarske rasti, kar po─Źnejo politiki ─Źista dogma in velika la┼ż, ki pa─Ź naj vlije nekaj la┼żnega upanja in pomiri dr┼żavljane, ┼íe posebej brezposelne mlade, da ne bi ┼íli na ulice in bi za─Źela pometati revolucija. Pa tudi, ─Źe bi po ─Źude┼żu dosegli gospodarsko rast v ekonomiji stare Evrope, ta ne bi re┼íila nezaposlenosti, ker nova delovna mesta ekonomija ustvarja le, ─Źe je rast vi┼íja od treh odstotkov.

Gospodarska rast je ob obstoje─Źih ekonomskih neravnovesjih (odtekanje akumulacije v finan─Źni sektor) mogo─Źa le ob spremenjenem modelu delitve in to tako, da se pove─Źa dele┼ż dru┼żbenega proizvoda, ki se steka k delu in dr┼żavi in zmanj┼íuje tisti, ki se steka v finan─Źni sektor. Pri─Źakovati take spremembe, ki bi v praksi ovrgle dogmo, da je dru┼żbena reprodukcija namenjena ustvarjanju dobi─Źka in bi na drugi strani uzakonile njeno naravno funkcijo, ki je slu┼żiti zadovoljevanju potreb ─Źloveka, njegovi varnosti in sre─Źi – ki bi z oltarja ─Źa┼í─Źenja snele boga kapitala in nanj postavile ─îloveka – ob obstoje─Źem politi─Źnem sistemu vladavine finan─Źnega kapitala in njegovih politi─Źnih in birokratskih izpostav, enostavno ni mogo─Źe.

Na sre─Źo se v stari Evropi poraja in raste dru┼żbena energija gibanj in drugih oblik aktivnega dr┼żavljanstva, ki se zaveda, da smo z obstoje─Źim ekonomskim in politi─Źnim modelom pri┼íli na konec poti in se zna┼íli v labirintu brez izhoda in zahteva spremembe in strukturne reforme. Seveda ne take, kot jih ponuja oblast, pa─Ź pa povsem diametralno nasprotne: Oblast kapitala potrebuje ┼íibko dr┼żavo, ki mu daje svoboden prostor za svojo nadvlado, oblast ljudstva pa potrebuje mo─Źno dr┼żavo!

Gospodarske rasti ne potrebujemo dr┼żavljani. Obstoje─Źi obseg dru┼żbenega proizvoda bi lahko zagotavljal vsem dostojno ┼żivljenje, izobra┼żevanje, zdravstveno varstvo, razvoj kulture, znanosti in zagotavljal varnost vsem. Potrebujemo le prestrukturiranje iz neoliberalnega modela v trajnostni model razvoja. Si predstavljate stanje ─Źez sto let, da obseg proizvodnje raste vsako leto za tri odstotke? ┼Że danes tro┼íimo ve─Ź naravnih virov, kot jih je zemlja sposobna obnavljatiÔÇŽ Dokler nam bo politika obljubljala re┼íevanje krize na temelju gospodarske rasti, vedimo, da se bomo v krizo samo poglabljali, poglabljala se bodo ekonomska, socialna in okoljska neravnovesja. Obstoje─Źe oblastne sile pa bodo s pomo─Źjo neoliberalnih dogem ohranjale oblastni polo┼żaj, mo─Ź in privilegije ter nam kazale nesposobnost, da Slovenijo in svet popeljejo v 21. stoletje.
Silvester Koprivnikar

Umiranje neoliberalizma

Fran─Źek Drenovec se spra┼íuje, zakaj je nastopanje evropske levice tako medlo in kako to, da se evropski socialisti tako pogosto znajdejo v istem ─Źolnu z neoliberalci? In pojasnjuje:
Velike krize ni povzro─Źila zlo─Źinska neodgovornost svetovnega finan─Źnega sektorja. To je nesmisel. Svetovni finan─Źni sektor je ┼íe kako odgovoren, seveda, do sebe in svojih kotristi! Neumno pa je pri─Źakovati, da bodo zasebna podjetja, kar finan─Źni sektor je, odgovorna tudi ┬╗makroekonomsko┬ź Ve─Ź »

Potrebujemo alternative

Bojan Bugari─Ź v intervjuju za Delo pravi, da potrebujemo alternative ideologiji neoliberalizma in hegemoniji finan─Źnega kapitala.
– Oba politi─Źna pola sku┼íata prikazati var─Źevanje kot edino mo┼żno politiko
– Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra
– Je dr┼żava blaginje res tako nevzdr┼żna, da si je Evropa ne more privo┼í─Źiti? Ve─Ź »