V Evropi obstoja spopad med demokracijo in liberalizmom

Pod gornjim naslovom je sobotno Delo objavilo intervju s češkim politologom P. Drulakom, iz katerega zvemo kar veliko tega, kar pomaga razumeti vse večja nesoglasja med državami osrednje Evrope (Poljska, Madžarska, …..) in osrednjimi članicami EU. Do razhajanj prihaja očitno predvsem zaradi razlik v razumevanju demokracije: za P. Drulaka je madžarski predsednik Orban demokrat, po mnenju, ki v EU prevladuje, pa je spreten avtokrat. Tudi osebno ga imam za avtokrata, prepričljive argumente v prid tega mnenja pa sem našel v knjigi z naslovom Orban, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, njen avtor pa je madžarski novinar P. Lendvai. Če sledimo razlagi te knjige, temelji Orbanova politična moč predvsem na spretnem populizmu, brezobzirni izrabi korupcije, nespoštovanju pravne države, učinkovitem podrejanju javnih občil in podpori kapitala, pomembno podporo volivcev pa mu zagotavlja tudi katoliška cerkev.
Za Orbanovo vladavino uporablja Lendvai izraz »firerska« (voditeljska) demokracija. Za demokracijo naj bi v tem primeru očitno šlo predvsem zato, ker se Orban volitvam ni odrekel. Če naj bi bile volitve ključni kriterij, po katerem naj si politični režim zasluži priznanje, da je demokratičen, potem bi si tudi Hitler nedvomno brez težav lahko pridobil naziv, da je demokrat; prepričan sem namreč, da bi ga vsaj 80% Nemcev podprlo, če bi bil recimo leta 1938 to podporo preverjal na volitvah.
Prav to, kar se politično dogaja na Madžarskem in Poljskem, dovolj nedvoumno dokazuje, da volitve še zdaleč niso zadosten »meter« za presojo, ali je politični režim demokratičen. Veliko bolj pomembni so danes nekateri drugi kriteriji, kar velja še predvsem za vladavino prava ter za od politike neodvisna javna občila. Če ga tako presojamo, pa je Orbanov režim veliko bližji fašizmu kot demokraciji, kakor jo večina razume.
Da češki politolog P.Drulak – pred kratkim je sodeloval na mednarodni konferenci v Ljubljani – Orbana proglaša za demokrata, je zaskrbljujoče. Ta, očitno ugledni mož, pa je v svojem intervjuju navedel še nekaj drugih, vse prej kot ugodnih ocen o EU, ki nakazujejo resen razkol znotraj EU med državami osrednje in ostale unije. Ta se utegne razviti v težko obvladljiv problem, ki bi močno prizadel tudi našo državo. Slovenci moramo zato aktivno delovati v prid krepitve demokratične EU. Največ bomo k uresničevanju tega cilja prispevali tako, da bomo svojo državo upravljali res demokratično in ne zmedeno avtoritarno, kot to se nam to zadnji dve leti dogaja. Ta vsebinski preobrat v prid demokraciji pa nam ne bo uspel, ne da bi najprej izvedli nekatere vsebinske spremembe v sedaj veljavnem modelu delovanja našega političnega sistema (volilni sistem, oblikovanje vlade, kadrovanje v javnem sektorju,..).
Andrej Cetinski, Sinteza, 9.10.2021

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.