Ko pravni strokovnjak npr. kandidat za ustavnega sodnika dr. Rok Svetlič začne razmišljati politično, da bi ugajal vsem, ali da uporablja vsa sredstva, da bi dosegel svoj željeni cilj – položaj ustavnega sodnika – potem izgubi lastnosti strokovnjaka in postane politikant. Prav tako postavlja pod vprašljivost tezo o t.i. »politični ali idejni uravnoteženosti« ustavnih sodnikov. Stroko nadomesti politika.
Pa ne gre le za pravo. Gre celo za znanost. Npr. v Inštitutu Jožefa Štefana se opredeljujejo »znanstveno« do političnega dogajanja. Njihove zadnje poteze, ko podeljujejo »limono« informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, so, milo rečeno, nevredne človeka, kaj šele znanstvenika. Čeprav to kasneje zanikajo, pljunek ostane.
Gre tudi za zdravnike oz. druge zdravstvene delavce tudi politike, ki npr. sodelujejo v procesu oblasti in so osebno neposredno odgovorni za smrt 20 letne Katje.
Gre za visoke policijske uradnike z dr. Antonom Olajem na čelu, ki zatajijo svoje strokovno znanje v korist podrejanja znani politični opciji.
Gre za kulturne delavce, profesorje na univerzah, gospodarstvenike itd., strokovnjake s svojih področij, ki zatajijo stroko na račun všečnosti avtokratu in njegovi politiki.
Na račun tega, da se slikajo z njim in tako postanejo večno »slavni,« ali da dobijo novo službo, mesto v nadzornem svetu, ali kaj podobnega, zatajijo ne le sebe, temveč svojo stroko, človečnost, državo oz. domovino.
Nekaterim pač ni pomoči. Bi pa ponovil, da vsem tem istim, nikoli več ne bi smel biti dostopen noben javni mikrofon, ali pa kakršenkoli državni položaj v tej državi. Nikoli in nikjer več!
Vprašljiva ni le njihova politična opredelitev, temveč tudi »strokovna.« In kaj naj človek potem reče o politikih, ki odločajo o življenju in smrti v državi? O politikih na mestih predsednika države, v parlamentu, v vladi…? Pravzaprav zmanjkuje besed.
Eno samo neznanje, neodgovornost, nevrednost mest, ki jih zasedajo in predstavljanje nas državljanov doma in v tujini! Vendar nihče ne misli, da jih je potrebno zamenjati z enako neodgovornimi in nevrednimi ljudmi, kot so trenutno na oblasti. Sadaj se celo ugledni strokovnjaki, sprašujejo, kako je vse to mogoče? Da pravo in država take situacije nista predvidela. Pravzaprav ni smešno, temveč žalostno, če je temu res tako. Kljub pravočasnim opozorilom 150 akademikov in znanih osebnosti!
Nedotakljivi in tudi »malo bolj enakopraven« Al Capone v Ameriki je bil obsojen zaradi utaje davkov, ne vseh umorov med prohibicijo. Dokaz, da je pravni sistem deloval. Kaj pa pri nas? Pri nas bodo počasi kazniva dejanja očitno postala legalna.
Še nisem slišal, da bi kdo od poslancev odstopil, ker ne more uresničevati svojega poslanstva oz. predstavljanja ljudstva. Vsega ljudstva, prosim. Ne le svoje polovice ali stranke. Prav tako se ne spomnim, da je kdo (razen nekoč minister Ivan Bizjak) odstopil iz objektivne odgovornosti.
Tukaj pri nas pa zaradi 4620 mrtvih, med njimi je tudi 20 letna Katja, za katero je minister s svojimi najbližnjimi neposredno odgovoren, nihče ne odgovarja in nihče ne odstopi. Na zahodu, po katerem se radi zgledujemo, ob zrušitvi letala, ali trku vlakov odstopi minister za promet in zveze. Kaj pa pri nas? Ne bomo odstopili, so jasni minister dr. Janez Poklukar, minister Andrej Vizjak, ministrica dr. Simona Kustec, minister Zdravko Počivalšek, dr. Vasko Simoniti…ter seveda večni minister v odstopu Aleš Hojs. Prvi med ministri pa pleza na najvišji dimnik v Evropi. Minister Gregor (beri država) pa nič.
Miloš Šonc, Grosuplje