Zakaj levosredinske vlade ne znajo vladati?

Ključni ukrep, ki vodi do učinkovitega upravljanja države, je prenova našega političnega sistema, ki se bo odrazila v opustitvi strankokracije ter uveljavljanju temeljnih demokratičnih vrednot (učinkovito in pošteno upravljanje države v korist večine).

Kar precej sprememb bo potrebnih, osrednje pa so naslednje tri:
1. Potrebujemo volilni sistem, ki bo v nasprotju s sedanjim okrepil vpliv volivcev na sestavo parlamenta in zagotavljal, da bodo poslanci za svoje delo prednostno odgovorni svojim volivcem in ne vodjem strank.
2. V vladi naj delujejo le etično neoporečne osebe z nespornimi vodstvenimi izkušnjami, ki jih ne omejujejo strankarske zaveze in »specifični« interesi.
3. Parlament naj vlado učinkovito nadzira, kar pa ni izvedljivo ob popolni razdvojenosti med koalicijo in opozicijo.

Seveda naštete in podobne sistemske spremembe ne bo lahko izvesti, saj jim politika ni naklonjena.

Članki znanih avtorjev na naslovno temo:

15.3.2024 – Jože P Damijan

18.3.2024 – Jasmina Dedič

20.3.2024 – Zdravko Petrič in Herman Gaber

21.3.2024 – Andrej Cetinski

3 thoughts on “Zakaj levosredinske vlade ne znajo vladati?

  1. Z uvodnim komentarjem se popolnoma strinjam in menim, da imamo dovolj kompetentnih in sistemsko neoporčenih ljudi, ki bi državo vodili transparentno in bi se natanko vedelo kako in kam je bil zapravljen sleheni “E” državnega proračuna. Zagotovo so sedaj politične stranke prevzele oblast in volivci nimamo ali nimajo veliko udeležbe pri vodenju ali vsaj pri soupravljanju države, zato je treba prenoviti Ustavo in področno zakonodajo…

    prof. dr. Sašo Murtič

  2. Načeta tematika ponavlja staro željo:
    – učinkovito in pošteno upravljanje države v korist večine,
    – je treba prenoviti Ustavo in področno zakonodajo.

    Toda kako to spričo že obstoječe strankokracije doseči?
    Eden od načinov bi morda bil: ustanoviti politično stranko poštenih državljanov in prek nje od znotraj razbiti strakokracijo ter po tej poti vrniti oblast ljudstvu?
    V sedanjem stanju političnega sistema najbrž nikakršna druga civilna intervencija ne bo uspešna – zgolj zgubljanje?
    Ivan Lah

  3. Ugotovitve:
    1. Ustanovitev pokrajin se vleče že od naše osamosvojitve. Ustavno sodišče je na podlagi spremembe ustave sklenilo, da se naj to opravi s sprejetjem zakona na Državnem zboru, vendar tega ni opravila nobena vlada od leta 2006 do sedaj.
    2. Verjetno bo tako tudi na naslednjem Državnem zboru, če bodo poslanci izvoljeni po istem volilnem sistemu, zaradi parcialnih interesov političnih strank. Zato je nujno spremeniti volilni sistem z uvedbo novega kombiniranega volilnega sistema z novimi volilnimi enotami, kjer bodo volivci volili poslance neposredno, ne pa kot predstavnike političnih strank.
    3. V večini držav je politika razdeljena na dva nasprotujoča si dela, to je v koalicijo in opozicijo, kar močno ovira vsako vlado.

    Predlogi:
    1. Po nekaj letih dela in vseh naporov za spremembe ugotavljamo, da ni mogoče doseči nujnih sprememb s prepričevanjem politikov, ker jim sedanji sistem ustreza. Zato moramo nujne spremembe uveljaviti z referendumi.
    2. Za to zahtevno delo je primerno zaprositi združbo Institut 8. marec, ki je s svojim uspešnim delom že dokazal, da to zmorejo s svojo angažiranostjo. Tako so bili uspešni na različnih zahtevnih področjih, od varstva pitne vode do Anhovega s sežigom vseh vrst odpadkov, kar je zastrupljalo ljudi in naravo v dolini Soče. Sedaj pa vodijo akcijo po Evropi, da bi imele ženske zagotovljen dostop do splava ( »My voice my choise«).
    3. V večini demokratičnih držav je politika razdeljena na dva nasprotujoča si dela, v koalicijo in opozicijo, kar močno ovira vlado. Tudi pri tem nam je lahko za vzor švicarski volilni sistem, kje je opozicija izločena pri odločanju na zelo izvirni način, ki preverjeno že desetletja dobro deluje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja