Etika in vrednote v politiki

Nekaj misli pred posvetom o Etiki in dru┼żbenih vrednotah v politiki

Kdo bo po─Źistil Avgijev hlev, se spra┼íuje Branko Sosi─Ź in nadaljuje: Zelo lepo je bilo pred ─Źasom sli┼íati od predsednika dr┼żave, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Pravzaprav je s tem poudaril pomen ustavnega reda in nam jasno povedal, kdo ima pri nas pravico odlo─Źati, celo ukazovati. Da o tem ni nobenega dvoma, je v ustavi razumljivo zapisano: ┬╗V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dr┼żavljanke in dr┼żavljani jo (oblast) izvr┼íujejo neposredno in z volitvami ÔÇŽ┬ź Kolikokrat bi morale dr┼żavljanke in dr┼żavljani sli┼íati besede predsednika, da bi se resni─Źno zavedali, kaj pomeni imeti oblast. Seveda pa resni─Źnost ka┼że, da je to ┬╗neposredno┬ź mogo─Źe ┬╗izvr┼íevati┬ź z dru┼żbeno revolucijo ali pa, recimo, z mno┼żi─Źnim odhodom na ulice. Druge oblike nimajo nobenega u─Źinka. Seveda pa vrhovna listina takih nasilnih dejanj o─Źitno nima v mislih. Druga taka floskula pa je ┬╗z volitvami┬ź, kar je seveda v dana┼ínjem prehajanju v novo dobo ─Źlove┼íkega razvoja skrajno primitivna, pre┼żivela in zavajajo─Źa oblika izvr┼íevanja oblasti. Vsakomur je povsem jasno, da s tem, ko ima dr┼żavljanka oziroma dr┼żavljan enkrat v ┼ítirih letih mo┼żnost narisati na neki dolg seznam, ki je ve─Źini vsebinsko ┼ípanska vas, majhen krogec pri poljudni zaporedni ┼ítevilki, da s tem ljudstvo, se pravi mi vsi, ne ┬╗izvr┼íujemo┬ź prav nobene oblasti in je seveda tudi nimamo. Tiste krogce, ki jih je na zadnjih pred─Źasnih volitvah, pri ┬╗izvr┼íevanju svoje oblast(?)┬ź risalo 1.121.573 ljudi, si je potem pripela pe┼í─Źica ┬╗psihopatov┬ź in za─Źela samopa┼íno izvr┼íevati ┬╗oblast ljudstva┬ź. In potem se pojavi spoznanje, da poslanci sploh ne vedo za na┼ía pri─Źakovanja. Ne vedo, da naj bi bili spo┼ítljivi, ─Źastivredni, odgovorni ljudje in da so predstavniki vsega ljudstva. Ustava lepo pove: ┬╗Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakr┼ínakoli navodila.┬ź ─îe ─Źlovek ni vezan na kakr┼ínakoli navodila, pa lahko preprosto re─Źemo, da morajo poslanci povsem samostojno in neodvisno delovati in glasovati po lastni modrosti, etiki, morali in v dobro vsega ljudstva. Vsak poslanec mora torej imeti hrbtenico in svoj ponos. Skratka ÔÇô biti mora zaupanja vredna osebnost, ne pa podoben v tropu tule─Źim volkovom ali bebavim ovcam. In tu pridemo do najbolj pomembnega to je tisto, ─Źesar v ustavi ni. V poglavju o dr┼żavnem zboru namre─Ź nikjer niso niti z besedo omenjene stranke in njihova vloga pri delu in odlo─Źanju dr┼żavnega zbora, se pravi poslancev. ┬╗Dr┼żavni zbor sestavljajo poslanci dr┼żavljanov Slovenije in ┼íteje 90 poslancev.┬ź In pika. Tudi v zakonu o poslancih stranke niso omenjene. V povezavi z vlogo poslancev pa so se, zanimivo, stranke zna┼íle v poslovniku dr┼żavnega zbora. Nikjer pa jim ni dana oblastvena funkcija. Seveda je tako o─Źitno, da so se politi─Źne stranke skozi stranska vrata lepo vtihotapile v dr┼żavni zbor in celotni dr┼żavni aparat, se dobesedno ugnezdile v miselne vzorce vsega ljudstva in si povsem podredile politi─Źno ┼żivljenje in delovanje v dr┼żavi. O tem, kako so se stranke pretihotapile v dr┼żavni zbor, bi moralo ┼że zdavnaj svoje re─Źi ustavno sodi┼í─Źe, ki ima med vrsto pomembnih nalog napisano, da odlo─Źa ┬╗o protiustavnosti aktov in delovanja politi─Źnih strank┬ź. Tudi predsednik republike je prisegel, da bo spo┼ítoval ustavni red. Kaj ni ustavni red tudi to, da stranke pri delu dr┼żavnega zbora nimajo kaj iskati?

Andrej Lenar─Źi─Ź pa ugotovi: To, kar so po─Źeli vsi po vrsti ÔÇô vse do samega predsednika dr┼żave ÔÇô je ena sama mlaku┼ża komaj pojmljivih kr┼íitev zakonodaje in same ustave, najvi┼íjega zakona v dr┼żavi. Predsednik dr┼żave je na obvezna posvetovanja glede mandatarja za sestavo vlade sprejemal predsednike strank. ─îlen 111. Ustave jasno in dolo─Źno terja, da se posvetuje z vodji poslanskih skupin! Dr┼żavni zbor je o predlaganem kandidatu za predsednika vlade glasoval javno ÔÇô velika ve─Źina poslancev ali sploh ni glasovala ali pa je drugim kazala, kako so glasovali. Ustava pa zahteva brezpogojno tajno glasovanje: ─îlen 111. Ustave, druga alinea ÔÇťÔÇŽGlasovanje je tajno.ÔÇŁ Ve─Źina predsednikov strank in vodij poslanskih skupin se je nad tem ÔÇťdose┼żkomÔÇŁ ÔÇô flagrantnim, grobim kr┼íenjem najvi┼íjega zakona ÔÇô navdu┼íevala in ga postavljala za zgled demokrati─Źnosti. Celo sam predsednik dr┼żave, ki je kot re─Źeno namesto vodij poslanskih skupin vabil na posvetovanja predsednike strank, je naro─Źal strankam(!), naj premislijo o njegovih predlogih. Ustava seveda terja, da svoje predloge posreduje poslanskim skupinam. Nato Lenar─Źi─Ź resignirano ugotovi: Namesto ┼żlahtne evropske demokrati─Źne ureditve, ki smo jo (na┼íi predniki) tiso─Ź let in ve─Ź soustvarjali in ustvarili (─Źeprav nam je ve─Ź kot pol stoletja ni bilo dano u┼żivati), so dedi─Źi sprevr┼żenega pojmovanja dr┼żave in dru┼żbene ureditve, bojevniki in epigoni prizadevanj za bolj┼ío ÔÇô trajnej┼ío Partijo iz skrbno pripravljene ve─Źstrankarske parlamentarne ureditve napravili ne eno, marve─Ź kar ve─Źglavega partijskega zmaja. Razlika od komunisti─Źne enopartijske diktature je le v tem, da ima ta zmaj ve─Ź glav ÔÇô ve─Ź Partij.

France Bu─Źar pravi: Ko sem analiziral stanje v dru┼żbi, sem ugotovil, da je pri nas sistem, ki nikakor ne more uspeti. Povezujemo dve stvari, ki se medsebojno izklju─Źujeta. Z na┼ío ustavno ureditvijo smo formalno vpeljali neko parlamentarno demokracijo, a je struktura dru┼żbe ostala taka, kot je bila prej potrebna avtoritarnemu sistemu. Spremenili smo formalni zunanji skelet, dru┼żbo pa pustili tak┼íno, kot je bila. Ni strukturirana, avtoritarni sistem potrebuje dru┼żbo, ki je formalno enaka, toda enaka vseh v brezmo─Źnosti. ┼áli smo skozi tranzicijo in ne vem kak┼íne reforme, vendar se nobena vlada doslej ni lotila bistva problema. Tranzicija pomeni prehod, toda v kaj? Izpeljali smo tranzicijo, vendar smo ┼íe dale─Ź pred vpra┼íanjem, kam moramo priti. Ni naklju─Źje, da je pri nas politi─Źna mo─Ź ostala enako koncentrirana v rokah politi─Źne elite, kot je bila v prej┼ínjem avtoritarnem sistemu. V svojem bistvu je na┼ía dru┼żba ostala avtoritarna, na to avtoritarno strukturo smo nagrmadili celo vrsto demokrati─Źnih institucij. To dvoje se med seboj izklju─Źuje, zato pri nas stvari ne gredo in ne bodo ┼íle. To je nemogo─Źe, dokler ne bomo pri┼íli do pojma demokracija, ki ni dru┼żba brez kakr┼ínekoli notranje diferenciacije, in dokler ne bomo priznali, da dru┼żba lahko obstaja samo, ─Źe je neenaka. In dalje pravi, da ┼żivimo v sistemu, obsojenem na neuspeh. Razlog se skriva v dejstvu, da smo povezali nezdru┼żljivo: avtoritarno partijsko strukturo s parlamentarno demokracijo. Zato ni naklju─Źje, da je v slovenski politiki mo─Ź koncentrirana, enako kot je bila v nekdanjem partijskem sistemu.

Marko Zorman pravi, da sta varovanje zaupanja pred zlorabo in varovanje obljub v primeru kr┼íitev danes temeljni vrednoti, ki ju ┼í─Źiti kazensko pravo. Sestavni in nepogre┼íljivi del varovanja principov zaupanja in dr┼żanja obljub je kajpak kaznovanje. Predstavni┼íka demokracija oziroma volitve bi morale poleg drugega biti tudi u─Źinkovito sredstvo kaznovanja nesposobnih in korumpiranih politi─Źnih elit. ┼Żal v Sloveniji ni tako, saj je vez med volivci in izvoljenimi predstavniki prekinjena. Volivci ┼íe vedno volijo prete┼żno stranke, in ne posameznikov. Poslanci potemtakem, ─Źe le izkazujejo lojalnost svoji stranki, praviloma niso kaznovani na naslednjih volitvah, ─Źe se, denimo, izneverijo zaupanju svojega volilnega okraja. Sistem predstavni┼íke demokracije naj bi bil namenjen nenehnemu soo─Źanju alternativnih razvojnih zamisli, dejansko pa gledamo pajda┼íenje politi─Źnih strank povsem nasprotujo─Źih si usmeritev, in to predvsem zaradi koristoljubja posameznih strankarskih veljakov, ne da bi jih zaradi tega doletela kazen volivcev. V tem smislu si je politi─Źna bratov┼í─Źina edina v konceptih in metodah, pa naj gre za pobude, kot je Partnerstvo za razvoj ali Razvojna koalicija; obe sta se izkazali predvsem kot idejna podlaga za interesno razparceliranje Slovenije. Posledice odsotnosti pravne dr┼żave in ustreznega sankcioniranja so tako na pravni kot na politi─Źni in moralni ravni. ─îe kr┼íitev zaupanja ni kaznovana, lahko sporna ravnanja s─Źasoma postanejo celo eti─Źno sprejemljiva, njihovi storilci oziroma nosilci pa celo junaki (!?)

Iztok Simoniti zelo jasno opredeli, kaj je nacionalni interes? Nacionalni interes je definiran v ustavi. Zato moramo nacionalni interes, kot ─Źisto politi─Źno stvar, pojasniti: prvi─Ź, z vidika odgovornosti dr┼żave do ustave; in drugi─Ź, z vidika odgovornosti dr┼żavljanov do dr┼żave, kadar ta ne uresni─Źuje ustave. Z dr┼żavo mislimo vse ravni oblasti, tudi opozicijo. Iz najvi┼íje politi─Źne obljube dr┼żave dr┼żavljanom izhajajo vsa druga razmerja med dr┼żavo in dr┼żavljani: spo┼ítovanje zakonov, pla─Źevanje davkov, zvestoba dr┼żavi, obramba dr┼żave itd. Iz te obljube izhaja tudi vrstni red, kdo mora kaj narediti in pred kom. Najprej mora torej dr┼żava uresni─Źevati ustavo, zakone, mednarodne sporazume in ┼íele potem svoje volilne programe. Teko─Źa oblast, posebno stranke na oblasti, ne dolo─Źajo nacionalnega interesa, temve─Ź ga samo uresni─Źujejo! Skupaj z opozicijo pa sproti opozarjajo, kaj ga ogro┼ża ali krepi v dr┼żavi in zunaj nje. Oblast pa je treba nadzorovati. Odgovorni smo za nadzor oblasti in nadzornikov, ti se sami nikoli dovolj ne nadzirajo. Pri tem so odlo─Źilni tudi mediji, ki z vseh strani nadzirajo oblast. ─îe dr┼żava ne ┼í─Źiti dr┼żavljana pred ┬╗mafijo, partijo in kurijo┬ź, ki je pri nas organizirana kot cestni, zdravstveno-medicinski, energetski, ban─Źni lobi, jo je ta upravi─Źen goljufati in jo bo samoobrambno goljufal. To moramo Slovenci, ki smo v zadnjih sto letih pre┼żiveli v sedmih dr┼żavnih oblikah in vseh znanih politi─Źnih re┼żimih, upo┼ítevati. V Sloveniji pa dr┼żava/oblast ┼że dolgo deluje proti nacionalnemu interesu. Primarni odpor mlade dr┼żave do svobode ÔÇô torej do demokracije, republike, libertarnosti ÔÇô se ka┼że v tem, da izvr┼ína in zakonodajna veja oblasti vztrajno in odlo─Źno blokirata pravosodno vejo oblasti (policijo, to┼żilstvo, sodi┼í─Źa). Seveda sta izvr┼ína in zakonodajna oblast vedno pod uni─Źujo─Źim vplivom vseh vrst lobijev, bank, biznisa in klera in kot politi─Źni veji oblasti spreminjata pravosodno oblast v prazno lupino, ki je nih─Źe ne spo┼ítuje in ji ne verjame, tako kot ne verjame dr┼żavi. Dokler bodo vse oblasti ravnale tako, so volitve samo pesek v o─Źi ljudem, saj ni mogo─Źe izvoliti druga─Źne oblasti ÔÇô vse so enake. Tudi ne smemo iskati razlogov za vedno bolj nepravi─Źno dru┼żbo zunaj Slovenije, na primer v zunanjem neoliberalizmu, pa tudi ne v silah kontinuitete. Za vedno bolj nepravi─Źno dru┼żbo smo predvsem krivi sami. Politika je tista, ki vzdr┼żuje ta, proti nacionalnemu interesu delujo─Źi za─Źarani krog lobijev in oblast z blokado pravosodja pospe┼íuje razslojevanje. V naslednji fazi bo naredila ┬╗cini─Źni┬ź obrat tako, da bo pravosodje in prisilo uporabila za za┼í─Źito zate─Źenih krivi─Źnih razmerij.

Tone Per┼íak pravi, da je ┼że ─Źas, da priznamo, da ne gre samo za krizo vlade in krizo vladanja; ravno tako kot na drugi ravni ne gre samo za finan─Źno krizo in gospodarsko recesijo. Tudi politi─Źna kriza je le eden od obrazov krize civilizacije ali krize modela, ki pripada 19. in deloma ┼íe 20. stol.; v 21. stol. pa komaj da ┼íe deluje in ┼żivotari, ker sta se civilizacija in dru┼żba temeljito spremenili in model politi─Źnega urejanja zadev, pri katerem vztrajamo, v bistvu ve─Ź ne ustreza. Dru┼żba se zelo hitro spreminja in tradicionalna demokracija ji preprosto ve─Ź ne ustreza. Klasi─Źnega delavstva ni ve─Ź in tako levica nima ve─Ź tradicionalne baze in tudi desnica je izgubila svojo bazo, klasi─Źne lastnike tovarn, posestnike, srednji sloj, ki izginja. Politi─Źne elite (┬╗stranke┬ź), pri ─Źemer ni pomembno, ali so po imenih leve ali desne, zdaj vse uresni─Źujejo interese razli─Źnih aglomeracij kapitala, ki v resnici vladajo. Demokracija vse bolj postaja zgolj iluzija. Tradicionalni model demokracije ne deluje ve─Ź, ker se je civilizacija, naj to ┼żelimo priznati ali ne, spremenila. To velja tako za Slovenijo kot za Anglijo, ZDA ali Nem─Źijo; povsod je opaziti simptome te krize, razpadanja dru┼żbe in politi─Źnega sistema. Kako naprej? Gre predvsem za krizo predstavni┼íkega modela kvantitativne demokracije in nekateri vidijo izhod v prehodu na neposredno odlo─Źanje. Sodobne tehnologije to omogo─Źajo. Vpra┼íanje pa je, ali verjamemo, da so ve─Źinske odlo─Źitve, res vedno dobre, razumne in smiselne? To je vpra┼íanje, ki se zdi bogokletno, vendar je zelo pomembno; kot je opozarjal ┼że Platon. Po drugi strani se je treba vpra┼íati, ali nove tehnologije ne omogo─Źajo ┼íe ve─Ź manipulacije z mno┼żico kot npr. politi─Źni marketing.

Peter Kova─Źi─Ź – Per┼íin pa razmi┼ílja: Noben sistem ni ve─Źen in obi─Źajno so z zgodovinskega odra vsi odstranjeni s prevratom. Razmere v Sloveniji so odvisne od razmer v Evropi in svetu. Te pa ne ka┼żejo znakov opaznega izbolj┼íanja. Takrat, ko ljudje obupajo in ne vidijo ve─Ź drugega izhoda, ko namre─Ź ni ve─Ź toleran─Źnega praga, gredo vase in pride do radikalnega odgovora. Na vpra┼íanje, ali bi lahko tudi v Sloveniji zavrelo, Per┼íin odgovarja: Vedno v zgodovini je bilo tako, tudi ob pomladi narodov smo se, ─Źeprav med zadnjimi, zbudili. Vsi zreli evropski narodi so pre┼żiveli ve─Ź revolucij. Mi smo prvo do┼żiveli v brutalni obliki hkrati z osvobodilnim odporom. O─Źitno premalo, da bi se tako imenovane dru┼żbene elite spametovale. Misliti, da prevrati niso ve─Ź mogo─Źi, je naivno.

Janez Tr┼ían pravi, da je v temelju potrebno spremeniti celotno politiko. Moralne in eti─Źne vrednote morajo dobiti osrednji pomen. Potrebujemo politike z vizijami in visokimi moralnimi na─Źeli, za katere je glavno vodilo skupno dru┼żbeno dobro in odgovornost. Prav v tem se pravi politiki razlikujejo od politikov pritlikavcev. ─îe ho─Źe Slovenija pre┼żiveti deset let in ve─Ź, mora ta ─Źas zapolniti z dru┼żbenim, kulturnim in eti─Źno-moralnim razvojem. Prednosti majhne dr┼żave v EU bomo lahko izkoristili le, ─Źe bomo imeli sodobno dr┼żavo, ki bo delovala v splo┼íno dobro in odgovorno do svojih dr┼żavljanov. Slovenija se lahko razvija samo celovito kot homogena, socialno trdna in povezana dru┼żba ter mo─Źno integrirana navznoter. Za vodenje tak┼íne dr┼żave potrebujemo modre politike, brez najmanj┼íe sence moralno-eti─Źne spornosti. Torej, za lobije, cehe, mre┼że in pajda┼íki kapital v politiki ne sme biti prav nikakr┼ínega prostora.

Miroslav Marc pravi, da je skrajni ─Źas za prenovo vrednot in soglasje za novo razvojno platformo RS.

Kaj pa mediji in novinarji? Mediji so interesno-kapitalske izpostave, novinarji ne!
Darja Kocbek: Bistvo novinarstva nista objektivnost in uravnote┼żenost. Bistvo novinarstva je iskanje resnice. Resnice ni mogo─Źe uravnote┼żiti z neresnico. Dober novinar mora biti najprej dober ─Źlovek. Slabi ljudje ne morejo biti dobri novinarji.
Dietmar Schantin: Novinarjeva naloga je spreminjati svet, vplivati na ┼żivljenja vseh ljudi in na dru┼żbo kot tako.
Ruben Luengas: Tisti, ki imajo v rokah politi─Źno in ekonomsko oblast in mo─Ź, so zelo zadovoljni z novinarji, ki pravijo, da so nevtralni in objektivni. ┼Żivimo v svetu, v katerem nih─Źe ne more biti nevtralen, v katerem je nevtralnost pogosto dejansko hipokrizija in ravnodu┼ínost. Prosim, ne zahtevajte od mene nevtralnosti. Zavezan sem iskanju resnice in vsemu, kar nam lahko vrne bolj human na─Źin ┼żivljenja.

4 odzivov na Etika in vrednote v politiki

  1. Slovenija je napredna dru┼żba, ki je po osamosvojitvi ohranila tisti najbolj demokrati─Źni del, kar je lahko bilo v prej skupni dr┼żavi, kar se odra┼ża v heterogeni dru┼żbi, ki dokaj dobro funkcionira. Vsekakor velja potrditi mnenje nekaterih piscev v tej rubriki, da smo uvedli kapitalisti─Źni sistem in privatno lastnino, ┼íe vedno pa delno ohranjamo navade starega sistema, kar se ka┼że ┼że v postopku vzpostavljanja organov izvr┼íilne oblasti, ki se odmika od nem┼íkega sistema ravno v tistem delu, kjer ┼íe vedno ohranjamo del─Źek prej┼ínjega, kar je sicer ovira pa vendarle tudi varovalka, da bi izvr┼íilna oblast ne pri┼íla v roke enim in ta istim. Mo─Źno verjamem, da je Slovenija in da so njeni dr┼żavljani dovolj bogati, da prebrodijo sleherno gospodarsko krizo, nisem pa siguren, ─Źe smo ta isti zmo┼żni prebroditi politi─Źno krizo, ki se je kazala ┼że od razpisa volitev. Veliko in napa─Źno vlogo igrajo mediji, ki v interesu demokracije (beri kapitala iz zakulisja in politi─Źnih botrov) v eter po┼íiljajo sporo─Źila le tistih, ki so jim bolj v┼íe─Źni (beri, ki so jim ve─Ź pla─Źali), kar se je prakti─Źno pokazalo na teh volitvah. Slovenska demokracija ne sme dovoliti delitve slovenskih dr┼żavljanov na stare in nove, ker je to naboj za izstrelitev sovra┼ítva, nacionalne ali druge nespo┼ítljivosti, kar bi lahko imelo za posledico negativne dogodke in bi peljalo iz skrajnosti v skrajnost na politi─Źnem prostoru.

  2. Razvoj demokracije – komentar na “Avgijev hlev”

    Sosi─Ź in tudi drugi avtorji iz tega prispevka odpirajo pomembna vpra┼íanja in dileme o vlogi in na─Źinu delovanja politi─Źnih strank v sedanjem modelu parlamentarne demokracije. Sosi─Źeve teze da ┬╗so se stranke skozi stranska vrata vtihotapile v dr┼żavni zbor in dr┼żavni aparat┬ź sicer ne morem razumeti tako, da je to dejstvo v nasprotju z ustavo. Ustava politi─Źnih strank res ne omenja, jih pa tudi ne prepoveduje. In politi─Źne stranke so v danes prevladujo─Źem modelu strankarske parlamentarne demokracije pa─Ź tista dru┼żbena sredina, v kateri se izbirajo kandidati za poslance, ti pa potem seveda zagovarjajo interese svoje stranke oziroma njene volilne baze (─Źe je seveda stranka znala prav zaznati interese svoje baze, kar ni vedno res.) Dokler ne bo razvit druga─Źen, bolj┼íi, model neposredne parlamentarne demokracije, je pa─Ź treba delovati v okvirih obstoje─Źega modela.

    Seveda pa to ne pomeni, da smo z dosedanjim delovanjem politi─Źnih strank in njihovih elit lahko zadovoljni. Klju─Źni problem, ki ga implicitno omenjajo tudi avtorji v tem spletnem prispevku, vidim v tem, da sedanji na─Źin izbiranja poslanskih kandidatov in izvolitve poslancev omogo─Źa posameznikom na─Źeloma neomejen mandat na poslanski ali drugi politi─Źni funkciji. V tem sistemu je mo┼żnost ┬╗kaznovanja┬ź neprimernih politikov skozi neizvolitev na naslednjih volitvah bolj ali manj hipoteti─Źna. U─Źinkuje prakti─Źno samo v primeru, ─Źe stranka na volitvah dobi premalo glasov, da bi pri┼íla v parlament. Sicer pa stranke s postavitvijo vrstnega reda kandidatov na svojih volilnih listah prakti─Źno vnaprej dolo─Źijo, kateri njihovi kandidati bodo pri┼íli v parlament (─Źe bo seveda stranka prestopila prag). Tako se praviloma dogaja, da isti ljudje leta in leta zasedajo odgovorne politi─Źne funkcije, tudi ─Źe ne delujejo dobro. ─îe pri tem ┼íe ne spo┼ítujejo na─Źel eti─Źnega ravnanja, vodi tak sistem politi─Źnega delovanja v partitokracijo, ki pomeni resen in negativen odklon od na─Źel parlamentarne demokracije.

    Ali je tak trend v razvoju demokracije mogo─Źe spremeniti? Ali je morda mogo─Źe razviti bolj┼íi model demokracije? Mislim da je mogo─Źe. Vidim naslednje mo┼żnosti:
    1. Namesto sedanjega na─Źina volitev, ko volivci dajemo glasove strankam bi bilo treba vpeljati obvezno preferen─Źno glasovanje, torej tak na─Źin, da bi vsak volivec dal svoj glas konkretnemu kandidatu na volilni listi stranke za svoj volilni okraj.
    2. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti realno mo┼żnost za kandidiranje strankarsko neodvisnih kandidatov. Na─Źelno je ta mo┼żnost dana ┼że v sedanjem sistemu, vendar so pogoji za vstop posameznikov v kandidaturo zelo zahtevni in prakti─Źno ne omogo─Źajo uresni─Źitve te mo┼żnosti. Model bi bil izvedljiv, ─Źe bi se v podporo neodvisnim kandidatom lahko vklju─Źila civilna gibanja.
    3. Zanimiv je tudi model dru┼żbenega samoupravljanja, kakr┼ínega so razvijali v prvi polovici prej┼ínjega stoletja kr┼í─Źanski socialisti (dr. Andrej Gosar idr.). Nekaj izku┼íenj s tem modelom imamo iz na┼íega ┬╗socialisti─Źnega┬ź obdobja, vendar je bila ta praksa le na videz demokrati─Źna, saj je kandidate za ─Źlane parlamenta in vse druge politi─Źne funkcije dejansko vendarle postavljala partija v skladu s svojimi interesi. Sama ideja in kar je pozitivnih izku┼íenj pa utegnejo biti dobrodo┼íli pri oblikovanju bolj┼íega modela parlamentarne demokracije.
    Skratka: obstoje─Źi model demokracije ni najbolj┼íi (ali kot radi re─Źejo na Zahodu: je najbolj┼íi med slabimi), ni pa edini mo┼żni ter ga je mogo─Źe in potrebno izbolj┼íati.

    Drugi problem, povezan z demokrati─Źnim delovanjem politi─Źnega in vseh drugih dru┼żbenih sistemov, pa je spo┼ítovanje oziroma upo┼ítevanje eti─Źnih na─Źel in pozitivnih dru┼żbenih vrednot s strani posameznikov, skupin in institucij, ki delujejo v politi─Źnih, dr┼żavno-upravnih in drugih dru┼żbenih strukturah. O tej tematiki bo govor na posvetu ┬╗Etika in dru┼żbene vrednote v politiki┬ź 13. t.m. v Dr┼żavnem svetu. Upamo, da bo posvet pomenil kvaliteten prispevek k javni in strokovni razpravi o tej temi in spodbudil njeno nadaljevanje.

  3. Matija, jaz bi naredil ┼íe korak naprej. Kot prvo, mislim, da so si frazo, da je obstoje─Źi model demokracije najbolj┼íi med slabimi, izmislili vladajo─Źi. To je tisti, ki dr┼żijo vso mo─Ź v svojih rokah. Vendar pri nas sploh ┼íe nismo vpeljali niti ┬╗te┬ź demokracije. Kakor pravi Bu─Źar je na┼ía dru┼żba ostala avtoritarna. Avtoritarni sistem potrebuje dru┼żbo, kjer so vsi enaki v brezmo─Źnosti in ni naklju─Źje, da je pri nas politi─Źna mo─Ź ostala enako koncentrirana v rokah politi─Źne elite, kot je bila v prej┼ínjem avtoritarnem sistemu. Lenar─Źi─Ź celo ugotovi, da imamo namesto ┼żlahtne evropske demokrati─Źne ureditve ve─Źglavega partijskega zmaja. Razlika od komunisti─Źne enopartijske diktature je le v tem, da ima ta zmaj ve─Ź glav ÔÇô ve─Ź Partij. ─îe to dr┼żi, potem moramo med drugim iskati izhod iz te krize prav v nenormalni vlogi strankokracije. In prav ima┼í ┬╗─Źimbolj neposredne volitve┬ź so prava smer. Pa tudi neposredne volitve predsednika vlade (kanclerski sistem) bi lahko bile zanimive. Ob isto─Źasnem krepko zni┼żanem volilnem pragu, bi dobili mo┼żnost tudi neodvisni kandidati in kandidati civilnih gibanj, ki bi na osnovi preverljivih osebnih eti─Źnih na─Źel postopoma dvigovali prag dru┼żbenih vrednotÔÇŽ.

    Moje vpra┼íanje za posvet pa je: Kaj pa lahko dr┼żavljani ┬╗v svoji brezmo─Źnosti┬ź naredijo ? Ali so res tako brezmo─Źni ? Ali lahko na primer predlagajo in nato na referendumu sprejmejo zakon o prepovedi vsakr┼ínega financiranja strank, razen ─Źlanskih samoprispevkov, seveda ? Ali lahko zahtevajo, da ustavno sodi┼í─Źe preveri, ali je Predsednik dr┼żave sploh ravnal pravilno, ko je na posvetovanja sprejemal predsednike strank, namesto vodje poslanskih skupin ?

  4. Dr┼żavljani na enostavni ravni brez velikoumnega modrovanja ─Źutijo in vedo, da je s sitemom vrednot dana┼ínje dru┼żbe na globalni, kot tudi nacionalni ravni nekaj hudo narobe. Klasi─Źne moralno eti─Źne vrenote so bolj oz. predvsem ovira za tistega, ki jih upo┼íteva in si jih postavlja za svetilnik svojega obna┼íanja in ravnanja.
    V sedanjem kriznem obdobju, materialne dobrine še pridobivajo na pomembnosti in vrednosti, zato moraliziranje ne bo dalo rezultata!?

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.