Dva poziva Vladi RS, dva komentarja, pismo Fajonovi in še dva primera medijskega poročanja!

Prvi komentar je napisal Andrej Cetinski:

Pred dnevi (10.6 in 15.6.2022) smo v medijih brali dva poziva vladi, kako naj ta ravna glede vojne v Ukrajini. Prvega sta med drugim podpisala tudi dva bivša predsednika države, drugi pa si je prislužil podporo kar 50-h javnosti več ali manj poznanih intelektualcev, tudi takih, ki si po svoji politični usmerjenosti sicer niso prav blizu. V ocenah tragedije, v katero je oligarh Putin s svojo vojno potisnil ne le Ukrajino in svojo državo, pač pa vso Evropo in tudi velik del preostalega sveta, se poziva vsebinsko ne razlikujeta. V predlogih, kako to morijo ustaviti, pa si nista prav blizu. Podpisnika prvega poziva očitno izhajajo iz spoznanja, da je mir možno doseči le za pogajalsko mizo, podpisniki drugega poziva pa vsaj po mojem razumevanju verjamejo, da je Ukrajina sposobna Rusijo vojaško poraziti, kar naj bi pomenilo – citiram, »da moramo ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti na razpolago«. Kateri od obeh pristopov po mojem več obeta, o tem nekaj mnenj v nadaljevanju.
Osrednje vprašanje, povezano z ukrajinsko vojno, je to, ali Ukrajina Rusijo vojaško lahko porazi. Menim, da je politika, ki izhaja iz te predpostavke, močno vprašljiva ali celo povsem zgrešena. Upoštevati je namreč treba, da ima Rusija največjo zalogo jedrskega orožja in če bi bila njena varnost resno ogrožena, bi ga nedvomno uporabila. To pa bi sprožilo vojno takih razsežnosti, kot jih doslej človeštvo ni poznalo. Drugače povedano: politiki, katere cilj je vojaško poraziti Rusijo, se je potrebno v obravnavanem primeru odreči, saj z njo zgolj povečujemo tragedije obeh vojskujočih se strani in vse bolj ogrožamo tudi preživetje ostalega sveta.
Razumna politika bi se torej morala zavzemati za to, da se ukrajinska vojna čimprej konča, to pa je možno uresničiti le za pogajalsko mizo. Putin bo pripravljen sesti za tako mizo le v primeru, če se mu ponudi mirovno pogoje, ki za Rusijo in zanj osebno niso ponižujoči in zadovoljujejo zahteve, zaradi katerih naj bi bila Rusija začela vojaški obračun z Ukrajino. Po mojem razumevanju pričakuje Rusija predvsem naslednje: a) Ukrajina naj se odreče ambicijam po članstvu v NATO, pa tudi z vključevanjem v EU naj ne hiti; b) Ukrajina naj svojemu večinsko ruskemu prebivalstvu v vzhodnih predelih države prizna ustrezno avtonomijo; c)Ukrajina naj se sprijazni s tem, da se je prebivalstvo Krima večinsko opredelilo, da želi živeti v ruski državi; d)s prekinitvijo ukrajinske vojne se ukinejo sankcije, ki so jih zahodne države uvedle prosti Rusiji in obe strani si bosta v naprej prizadevali, da medsebojne odnose pospešeno normalizirata in jih v prihodnje aktivno krepita. Pa gre pričakovati, da bi se Putin z navedeno ali podobno ponudbo zadovoljil? On osebno verjetno ne z veseljem, najmanj 70% ruskega prebivalstva pa za gotovo in tega tudi oligarh ne more prezreti.
Naj se vrnem k obema pozivoma vladi. Menim, da je to, kar zgoraj opredeljujem kot razumno politiko, po vsebini zelo blizu temu, za kar se zavzemajo podpisniki prvega poziva vladi. Vlada naj bi torej upoštevala njihova priporočila. O drugem pozivu pa naj rečem le še to, da njegova priporočila politično vodstvo EU že danes v polni meri upošteva in me to zelo žalosti; vsi bomo namreč to »načelnost« še dolgo boleče čutili.
Ljubljana, Andrej Cetinski

– – – + + + – – –

Drugi komentar je napisala Spomenka Hribar – odpri(!)

– – – + + + – – –

Odprto pismo Emila Milana Pintarja Ministrici Fajonovi:
21.6.2022 je o vojni v Ukrajin Emil Milan Pintar pisal Ministrici za zunanje zadeve gospe Tanji Fajon. V odprtem pismu brez dlake na jeziku razgalja vso bedo fraze o »obrambi demokracije«. Pravi, da se išče država ali njen voditelj, ki bo dvignil glas in rekel: Dovolj je umazanih iger hegemonističnih držav! Američani so svoj glavni geostrateški cilj že dosegli: pretrgali so vse tesnejše povezovanje EU in Rusije. Odpri pismo!

– – – + + + – – –

Medijska vojna je žal bistvena sestavina tudi te vojne: ‘Zanje je Ukrajina peskovnik za gradnjo fašistične države’ – primer takega članka!

– – – + + + – – –

Kronologija rusko ukrajinskega spora (YouTube)

Glede na že desetletja trajajoče medsebojne sovražnosti je edina trajna rešitev izvedba referendumov, na katerih se prebivalci vsake posamezne sporne upravne regije svobodno izjasnijo o tem, ali naj bo regija dolgoročno bodisi (a) sestavni del Ukrajine bodisi (b) samostojna državno-pravna entiteta bodisi (c) sestavni del Ruske federacije.
POBUDA ZA »MIROVNI SPORAZUM UKRAJINA 2022«

VABILO in SPOROČILO ZA JAVNOST

Nauk iz gospodarstva o vodenju države.
Prispevek z naslovom Nauk iz gospodarstva o vodenju države je v Delu objavil Nejc Gole. (Tu je kopija članka.) Njegovo osrednje sporočilo je, da Slovenija od nove vlade »pričakuje ne le drugačen način vodenja, ampak tudi drugačen način upravljanja države, tak, ki države ne vidi kot plen….«. To misel v celoti podpiram, saj je tudi po spoznanjih mnogih današnje upravljanje država vse prej kot zadovoljivo. Veljavna sistemska ureditev je namreč v več pogledih neprimerna, njene slabosti pa se najbolj škodljivo odražajo v političnem kadrovanju. Tako je v Sloveniji politična pripadnost stranki in poslušnost njenemu vodstvu osrednji kriterij pri kadrovanju za vodilna in druga odgovorna delovna mesta v javnem sektorju in v podjetjih v lasti države. Tako kadrovanje zapostavlja druge, res relevantne vodstvene kriterije, posledica pa je manj učinkovito delovanje organizacij in ustanov, ki jih vodijo politično kadrovane osebe. Naš javni sektor, ki vključuje poleg državne uprave tudi druge za razvoj države izjemno pomembne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo,..), zato ni sposoben zadovoljevati razvojnih potreb države, posledično pa živimo v povprečju veliko slabše, kot bi objektivno lahko.
Naj na primeru Ljubljanskega kliničnega centra (UKC) prikažem, kako v praksi deluje politično kadrovanje. Ključne upravljavske aktivnosti v tem zavodu, tudi imenovanje generalnega direktorja, opravlja njegov svet. Ta ima 11članov, od katerih 6 članov, to je večino, imenuje vlada, ostale pa zaposleni (3 člane) ter mesto Ljubljana in zavarovalnica. Pri izbiri generalnega direktorja imajo torej največ glasov politično imenovani člani sveta, pa tudi njihova odločitev obvelja šele potem, ko ji pritrdi še vlada. Tako kadrovanje je seveda povsem politično, kako praktično deluje, pa v tem primeru veliko povedo naslednji podatki: po letu 2015, to je v obdobju ne polnih sedmih let, ima UKC ta čas že osmega generalnega direktorja. Dvomi, da se to našo največjo zdravstveno ustanovo dobro vodi, so zato še kako upravičeni.
Seveda je na mestu vprašanje, zakaj prihaja v UKC Ljubljana do tako pogostih menjav vodstev. Razlogov je sicer več, osrednji pa so nedvomno naše pogoste menjave vlad; načelom političnega kadrovanja namreč ustreza, da ima vsaka vlada na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju svoje ljudi. Z menjavami vlad pa je pri nas tako: po letu 2012 imamo sedaj že šesto vlado, njihov povprečen »rok trajanja« pa je bil v tem času manj kot dve leti. Ob takih menjavah vlad države seveda ni mogoče učinkovito upravljati, kar nakazuje, da je veljavna politična ureditev Slovenije potrebna temeljitejše prenove.
Razloge za pogoste menjave vlad bo težje odpraviti, politično kadrovanje pa je nasprotno možno hitro omejiti. Za to namreč zadostuje sprememba zakonodaje, ki ureja upravljanje v javnem sektorju. Ta naj bi, če ostanemo pri UKC, v delovanje njegova sveta vnesla naslednji spremembi: a)svet naj bi imel 9 članov, od katerih 3 imenuje vlada, 3 zaposleni in 3 člane uporabniki zdravstvenih storitev; b)soglasje vlade k imenovanju generalnega direktorja ni potrebno. S temi in v državni upravi z nekoliko bolj zahtevnimi spremembami je možno učinkovitost javnega sektorja bistveno povečati, krepko omejiti korupcijo in splošno izboljšati razmere v državi.
Od nove vlade veliko pričakujemo, še predvsem učinkovitejše in bolj demokratično upravljanje države. Ta zahteven cilj ne bo možno uresničiti, ne da bi se radikalno omejilo sedanje politično kadrovanje. Vlada bo zato ravnala modro, če bo med svoje prednostne naloge uvrstila tudi prenovo zakonodaje, ki sedaj ureja upravljanje v organizacijah javnega sektorja in podjetjih v državni lasti.
Andrej Cetinski, Sinteza

Vlada Roberta Goloba je na prvih sejah pospešeno kadrovala. Ob množici političnih sekretarjev je razrešila in imenovala tudi večje število direktorjev direktoratov, ljudi ki naj bi predstavljali strokovni vrh državnega aparata.

Ali to nakazuje, da bo tudi Golobova vlada nadaljevala z obglavljanjem državnega aparata, namesto, da bi razvijala njegovo strokovnost?

Kje je meja med političnimi kadri, ki jih s seboj pripelje vsaka nova vlada in dobro usposobljenimi državnimi uradniki, ki niso (in ne smejo biti) podvrženi politični muhavosti vsakokratne vlade, je lepo zapisal Ali Žerdin. Preberi tukaj.

Prof. Jože Mencinger pravi: Putin je nedvomno vojni zločinec, a pri zločinih v Ukrajini ima sokrivca. In svojo misel na kratko utemelji – tukaj.

Emil Milan Pintar mu pritrjuje in dodaja: Dragi Jože, Zelo se strinjam s tvojim zapisom v Delu glede Putinovega vojaškega posega v Ukrajino in soodgovornosti NATA. Bi pa še nekaj dodal:
– »vojna« se je de facto začela že leta 2014; v tem času do letos je bilo v Donbasu ubitih več kot 15.000 ljudi, predvsem Rusov, ki jim je bila, med drugim, prepovedana uporaba ruskega jezika in ukinjeno dvojezično šolanje, tudi tam, kjer je bil delež ruskega prebivalstva 80 % ali večji; Putin je na to opozarjal 10 let, EU ni storila nič, čeprav je bila (skupaj z ZDA) »garant spoštovanja človekovih pravic v Donbasu«;
– Pravi netilec spopada so seveda ZDA, ki so »vojni dobičkar«: prodaja orožja, podražitev evropske industrije in kmetijstva (zaradi energentov) za več kot 20%;
– Prava žrtev te vojne je Evropa, ki jo ZDA poskušajo izločiti iz geostrateških planov že od podpihovanja VB, da zapusti EU. Konflikt z Rusijo potiska EU desetletja nazaj v razvojno negotovost.

Tisti, ki dvomite, pa si oglejte tudi posnetek oddaje, v kateri Aljuš Pertinač z gostoma dr. Bogomilom Ferfila in mag. Bernardom Brščičem razkrivajo ozadja krvave morije: FAKTOR: DO KDAJ ŠE UKRAJINA?

Redni Delov komentator Luka Lisjak Gabrijelčič se sprašuje, ali smo ravnokar volili po neustavnem volilnem sistemu?
Ko je Ustavno sodišče po osemnajstih letih vendarle odločalo, ali trenutna ureditev ustreza ustavni dikciji, da imajo volivci »odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«, se je iz dileme rešilo po principu radia Erevan: Ureditev je načeloma ustavna, a le, če nesorazmerja v velikosti okrajev niso prevelika. In parlament je s čarovniškim trikom zmanjšal razliko iz 1:3 na 1:2,7, kdo iz liste bo izvoljen, pa še vedno določajo strankarska vodstva. Volivci pri tem nimajo nič.
Gabrijelčičev klic po spremembi VS: Volilna protireforma

Zaslužni profesor Ciril Ribičič: “Volilni sistem je tisti segment ustavne ureditve, ki ga politične stranke ne smejo podrejati kratkoročnim pragmatičnim interesom, temveč je treba volivcem omogočiti, da se na referendumu izjasnijo o spremembah, politika pa naj njihovo voljo dosledno spoštuje in udejanji.
V veljavnem volilnem sistemu je odločilen vpliv na izvolitev poslancev v rokah vodstev političnih strank, čeprav ustava od leta 2000 dalje izrecno določa, da imajo pri volitvah poslancev državnega zbora odločilen vpliv volivci. Poslanec ve, da je bila in bo njegova izvolitev odvisna predvsem od stranke, kar vodi do pretirane podreditve poslancev. Zato je več kot aktualna zaveza iz predvolilnega obdobja, da bo po volitvah odprta razprava o demokratizaciji volilnega sistema in uvedbi kombiniranega volilnega sistema.
Upamo, da bo bodoči predsednik vlade inovativen in pogumen tudi glede volilnega sistema. V nasprotnem primeru se bo nevarno poglobilo nasprotje med zahtevami civilne družbe po demokratizaciji in odklonilnim stališčem političnih strank do vsake resnejše spremembe volilnega sistema.”

Ciril Ribičič: Kako se je tokrat izkazal volilni sistem?

dr. Ivan Svetlik: Povolilno navdušenje se počasi umirja. Mogoče je pritrditi analitikom, da so bile državnozborske volitve 2022 v marsičem prelomne: volilna udeležba se je dvignila na primerjalno spodobno raven, še nikoli doslej relativni zmagovalec ni dobil 41 mandatov, še nikoli se v Državni zbor ni uvrstilo le pet strank, še nikoli v Državnem zboru ni bilo 36 žensk in opazen je prihod mlajših generacij . Volitve 2022 so dale tri zmagovalce: Prvi zmagovalec je država Slovenija, drugi zmagovalec so volivci in tretji nesporni zmagovalec volitev je Gibanje svoboda (GS).

Prelomnost je volitev je le v izostritvi učinkov, medtem, ko je sam mehanizem volitev ostal praktično nespremenjen. Zato je velika verjetnost , da se bodo politični procesi iz prejšnjih let ponovili in da se struktura političnega prostora ne bo bistveno spremenila.

V politični sistem bi morali vgraditi mehanizme, ki bi novim strankam omogočali hitro in uspešno institucionalizacijo, že uveljavljene stranke pa spodbujali k notranji demokraciji in odpiranju za nove kadre, za nove ideje in pristope k političnemu delovanju in za sodelovanje s civilno družbo. Tak mehanizem vidimo v volilnem sistemu, ki bi ga morali spremeniti tako, da bi v kandidacijskih postopkih postavil v enak položaj kot stranke tudi skupine državljanov, da bi s prednostnim glasom omogočili volivcem izbiro konkretnih kandidatov in ne le strank, da bi omogočili neposredno izvolitev polovice poslancev v vsakem volilnem okraju po enega in da bi poslance zavezali k njihovemu delovanju med volivci v krajih kjer so bili izvoljeni.

S spremembo volilnega sistema bi spodbudili stranke k trajni notranji prenovi, pri kateri bi imel prednost uspeh celotne stranke pred političnim preživetjem posameznega funkcionarja. Strankam bi olajšali proces kadrovskega prenavljanja, saj bi ga opravili kar volivci s prednostnim glasom.

Prispevek dr. Ivana Svetlika: PRELOMNE VOLITVE PO STAREM MODELU

Novo vlado bo nedvomno sestavljal in vodil dr. R. Golob, saj smo mu volivci nedavno izrekli bogato podporo. Verjamem, da nas to pot »novi obraz« ne bo razočaral in bo uresničil večino tega, kar njegovo Gibanje Svoboda napoveduje v svojem programu. Usmeritve tega programa si zaslužijo polno podporo, v enem pogledu pa vsaj mene program ne zadovoljuje povsem. Gre za slabosti našega političnega sistema (politično kadrovanje, oblikovanje vlade, vpliv volivcev na upravljanje države), ki jim program ne namenja dovolj pozornosti. Zato naj ne bo odveč, če poskušam s tem zapisom opozoriti na probleme, ki si zaslužijo prednostno razreševanje, saj močno otežujejo upravljanje države.

Začnem naj s političnim kadrovanjem. Izvajajo ga pretežno vodstva političnih strank, pri čemer se jim največ možnosti nudi takrat, ko njihove stranke sodelujejo v vladi. Naša politična ureditev obravnava namreč tako kadrovanje zelo prizanesljivo, posledica tega pa je,  da na večini ključnih vodstvenih mestih v javnem sektorju (državne uprava, javni zavodi, agencije) in podjetjih v državni lasti zaposlujemo osebe, ki so bile politično kadrovane. Pri tem kadrovanju pa ni prednostni kriterij izbire integriteta (usposobljenost, poštenost,…), pač pa politična pripadnost in poslušnost vodstvu stranke. Vprašljivo je tudi politično kadrovanje  poslancev, saj volivci  praviloma volimo stranko, metem ko osebe, ki naj bi stranko zastopale v vlogi poslanca, določi njeno vodstvo. Posledice takega kadrovanja  se odražajo predvsem v naslednjem: a)politično nastavljeni poslanci vlade ne morejo nadzirati, odsotnost nadzora izvršne oblasti pa bistveno slabi njeno učinkovitost; b) javni sektor , še predvsem to zaznavamo v zdravstvu,  ter podjetja v državni lasti delujejo  veliko slabše, kot bi v primeru normalnega kadrovanja njihovih vodstvenih kadrov; c)politično kadrovanje ustvarja ugodno okolje za razvoj korupcije, slednjo pa se , kot vemo, uvršča med osrednje grobarje demokracije. Kratko povzeto: zaradi razbohotenega političnega kadrovanja je naša politična ureditev vse manj demokratična in jo je primerneje opredeliti kot strankokracijo.

Ni nas malo, ki pričakujemo, da bo nova vlada med svoje prednostne naloge uvrstila tudi radikalno omejitev političnega kadrovanja v javnem sektorju. Kako se lotiti te zahtevne naloge, se dovolj dobro ve, saj nam je povsem uporabne rešitve že leta 2017 ponudil F. Demšar v svoji knjigi Javna hiša Slovenija. Doslej je politika te predloge ignorirala, to pot pa naj bi vlada drugače ravnala.

Naslednja slabost naše politične ureditve, ki povzroča nemalo težav, je model oblikovanja vlade. Gre za koalicijsko vlado, ki politiko razdeli v dva podobno velika pola, to je v koalicijo, ki vlada, in v opozicijo, ki svoje poslanstvo prednostno uresničuje tako, da koaliciji vladanje otežuje. Ta ureditev je upravljavsko neučinkovita, nič manj škodljivo pa ni to, da politiko in posredno tudi  celotno družbo močno razdvaja. Z oblikovanjem vlade imajo težave številne države, najbolje pa jih  obvladujejo v Švici. Osrednja značilnost njihove rešitve je velika koalicija, ki stranke zavezuje, da svoja ravnanja usklajujejo in si torej ne nasprotujejo. Učinkovitost vlade podpirajo še tako, da njeno zahtevno delo poverijo primerno usposobljenim osebam, njen demokratičen nadzor pa v pomembnem delu izvajajo tudi preko referenduma.

Po zgledu Švice so lani vlado oblikovali tudi v Italiji in očitno so ravnali modro. Tudi nam bi  koristilo, da se  vlado, ki je v nastajanju, oblikuje  po modelu velike koalicije. V taki vladi seveda ne mora sodelovati stranka, ki je izrazito naklonjena avtoritarni vladavini (SDS), oblikovale pa naj bi jo ostale štiri stranke, ki so se uvrstile v parlament, poleg treh pretežno levo usmerjenih torej tudi stranka NSi. Vlada velike koalicije potrebuje veliko usklajevanja, kar najbolj obremenjuje njenega vodjo, je pa praviloma uspešnejša od običajne koalicijske, predvsem pa bi v našem primeru lahko veliko pripomogla k sanaciji škodljive razdvojenosti družbe.

Še o tretjem že omenjenem problemu naše politične ureditve, to je o omejenem vplivu civilne družbe na upravljanje države, je primerno nekaj reči. Znaten del teh težav  bomo sanirali, če se bo nova vlada resno lotila omejevanja političnega kadrovanja po predlogih F. Demšarja. Pomembno je tudi, da prenovimo volilno zakonodajo s ciljem, da bistveno okrepimo vpliv volivcev na sestavo parlamenta in aktiviramo ustrezno odgovornost poslancev. Predlog volilnega zakona, ki zadovoljivo odpravlja slabosti sedanje volilne ureditve, je pred kratkim pripravila skupina strokovnjakov civilne družbe, njegove rešitve pa je knjižno podprl še C. Ribičič. Nova vlada bo ravnala modro, če bo v času svojega mandata poskrbela, da se ta predlog v parlamentu tudi sprejme, čeprav bodo njegove rešitve uporabljene šele pri naslednjih volitvah.

Naslednja aktualna oblika, s katero civilna družba lahko učinkovito nadzoruje politično oblast, je referendum. To demokratično orodje je pri nas sedaj skoraj neuporabno in pričakuje se, da bo nova vlada tudi v tem primeru dokazala, da se ne boji nadzora in se bo to odrazilo tudi v spremenjeni referendumski zakonodaji.

Razvojna uspešnost države je najbolj odvisna od njenega upravljanja, učinkovitost le tega pa zagotavljamo predvsem s primerno urejenim sistemom političnega upravljanja, katerega ključne sestavine so volilna zakonodaja, model oblikovanja vlade  in njenega nadzora ter model omejevanja političnega kadrovanja. Vse naštete sestavine so v Sloveniji izrecno prilagojene interesom političnih strank (strankokraciji) in posledično smo kot država vse prej kot uspešni. To pot se obeta vlada, od katere lahko pričakujemo, da se bo odprave sistemskih slabosti v upravljanju države resno lotila. Upam, da ta pričakovanja niso zmotna.

Andrej Cetinski, Sinteza

Od praznika demokracije, volitev 24. aprila, ki smo se ga skupaj veselile_i in ga nestrpno pričakovale_i, je minilo že nekaj dni. Upamo, da ste se v teh dneh vsaj malo spočili_e in nabrali_e moči za nove boje, ki nas čakajo v prihodnje.

Najprej se želimo zahvaliti vsem in vsakemu_i posebej, ki ste vsak na svoj način in po svojih zmožnostih sodelovali pri iniciativi Glas ljudstva. S skupnimi močmi nam je uspelo doseči cilj: izredno visoko volilno udeležbo, ki je presegla 70%! Na to smo lahko res zelo ponosne_i! Dokazali_e smo, da v kolikor se povežemo in sodelujemo, lahko dosežemo ogromno. Zato še enkrat VELIKA ZAHVALA vsem, ki smo bili del te čudovite skupne zgodbe.

Ob tem želimo izkoristiti priložnost in vas že povabiti k sodelovanju pri akciji, ki jo je začel Domen Savič. Pripravil je peticijo, s katero naslavlja novoizvoljenega mandatarja in ga poziva, naj nemudoma preišče državne oglaševalske posle, s katerimi je prejšnja vlada financirala svoje strankarske medije. Peticija je dostopna tukaj:

Vabimo vas, da jo podpišete in da jo delite preko vaših kanalov! Peticija je skladna z našimi zahtevami in zato menimo, da je pravi korak v smeri uresničevanja zaveze, ki so jo politične stranke, ki zdaj tudi sedijo v Državnem zboru, dale naše iniciativi.

Prav tako pa vam v razmislek in spodbudo k nadaljnjemu sodelovanju pošiljamo nekaj zaključnih misli ob izteku naše kampanje. Na naše skupno delo smo res lahko izredno ponosne_i, saj smo dosegeli cilje, ki so se nam še štiri mesece nazaj morda zdeli nedosegljivi.

1. Vzpostavitev iniciative Glas ljudstva, ki združuje več kot 100 različnih organizacij civilne družbe in na tisoče aktivnih posameznic in posameznikov, je unikaten primer, ki ga v Sloveniji prej še nismo videli. Dvignila se je celotna Slovenija. Ne glede na različne vrste dela, različna poslanstva, tematike, ki jih zasledujemo, smo uspeli združiti tako zelo raznovrstne pobude v en skupni boj in to je: vplivanje na volitve.
   Imeli smo tri glavne cilje; povišati volilno udeležbo, v ospredje postaviti vsebino in vzpostaviti povezano civilno družbo kot enega izmed ključnih akterjev pri oblikovanju prihodnjih politik. Danes lahko ponosno povemo, da smo zastavljene cilje dosegli.
2. Nad volilno udeležbo smo navdušeni. Presegli smo vsa pričakovanja in dosegli več kot 70% volilno udeležbo, o kateri na začetku našega boja nismo upali niti sanjati.
3. Visoka volilna udeležba daje večjo legitimnost novi vladi in krepi demokracijo. Vnaša zaupanje tako v demokratičen sistem, kot v novo izvoljene predstavnike in predstavnice.
4. V zadnjih mesecih v Glas ljudstva nismo veliko spali, smo pa zato izvedli ogromno različnih aktivnosti, ki so zagotovile rezultate, na katere smo danes tako zelo ponosni. Oblikovali smo 138 zahtev do političnih strank, od njih dobili zaveze, da jih bodo po volitvah uresničili in predvolilni boj preusmerjali na vsebinske razprave.
   Oblikovali smo spletno orodje Volitvomat, ki ga je rešilo okoli 100.000 ljudi, s čimer smo marsikomu tudi pomagali pri odločitvi o tem, koga naj voli. Potovali smo po celi Sloveniji in z našim Potujočim festivalom demokracije ljudi ozaveščali o pomenu volitev, vsebinskih stališčih strank in spodbujali volilno udeležbo.
   Izvedli smo prvo soočenje političnih strank z ljudstvom. Na Trgu republike smo kandidate soočili z vprašanji in kritikami ljudi in ponudili možnost za vsebinsko razpravo.
   Festival demokracije smo 22. aprila zaključili z velikim koncertom »Gremo volit«, na katerem se je zvrstilo okoli 20 največjih glasbenih ustvarjalk in ustvarjalec, ki so se vsi strinjali, da je pomembno, da se letošnjih volitev udeležimo.
5. Naše delo ni končano. Glas ljudstva še naprej ostaja. Bdeli bomo nad novo vlado in poskrbeli, da se zaveze, ki so nam jih dali, dejansko uresničijo.
6. Pričakujemo, da bo nova vlada sodelovala s civilno družbo in razumela, da ima vsaka močna demokracija razvito in tudi kritično civilno družbo, ki predstavlja ogledalo oblasti.
7. Aktivni bomo tudi v času predsedniških in lokalnih volitev. Volilno kondicijo, ki smo jo okrepili v tem času, je potrebno vzdrževati; ne samo v času volitev, temveč vsak dan.
8. V tem času se je aktiviralo na tisoče in tisoče ljudi, ki so se nam pridružili. To je dokaz, da je ljudem mar za našo družbo in razmere, v katerih živimo. Da želimo prispevati in odločati. Zahvaljujemo se vsem prostovoljkam_cem, vsem, ki ste darovali svoj čas ali materiale, ki ste se nam pridružili, ali pa nas vsaj spodbujali.
   Predvsem pa smo v tem času dokazali, da ima oblast ljudstvo. Da je združeno ljudstvo tisto, ki lahko doseže spremembe. In da smo skupaj močnejši.
9. Naš boj se torej nadaljuje. Hvala vsem, ki ste bili del te skupne zgodbe in ki jo boste z nami pisali še naprej!

V prilogi pa še nekaj fotografij, da nas popeljejo skozi nekaj trenutkov, ki smo skupaj doživele_i v zadnjih nekaj mesecih. 🙂

Mojca Žerak