4. Ekonomika in gospodarstvo

Poslovno okolje, korporacijska zakonodaja

PROGRAM STABILNOSTI in NACIONALNI REFORMNI PROGRAM – maj 2015

Prof. Mojmir Mrak pravi: Cilji so jasni, ukrepi pa bolj megleni in nadaljuje, vladi je deloma uspelo povrniti zaupanje finan─Źnih trgov, a govoriti o Sloveniji kot nekak┼íni zgodbi o uspehu je pretiravanje.
Dokumenta, ki smo ju pred dnevi poslali v Bruselj, sta izredno pomemben lakmusov papir o tem, kako ambiciozne cilje si vlada zastavlja pri ekonomski politiki v prihodnje.
Superiornost cilja fiskalne konsolidacije nad ciljem gospodarske rasti je vsaj delno tudi posledica institucionalnega dejavnika. Medtem ko je priprava programa stabilnosti bolj ali manj v pristojnosti enega ┬╗lastnika┬ź, to je ministrstva za finance, pa priprava nacionalnega reformnega programa temelji na prispevkih ┼ítevilnih ministrstev, pri usklajevanju katerih pogosto prihaja do zvodenitve ciljev in nedore─Źenosti ukrepov. V tak┼íni situaciji se ┼íe bolj jasno poka┼że velika pomanjkljivost Slovenije ÔÇô to pa je, da nam v zadnjih letih ni uspelo pripraviti resne dolgoro─Źne strategije razvoja dr┼żave in na njej temelje─Źega nacionalnega programa tistih investicij, ki naj bi bile financirane z javnimi viri.
Dr. Mrak komentira, kaj sporo─Źata klju─Źna dokumenta sedanje vlade, ki jih je Slovenija poslala evropski komisiji.
NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2015ÔÇô2016
PROGRAM STABILNOSTI 2015

Privatizacija – odgovornost je velika

Kapitalizem, kakr┼ínega smo poznavali v ┼íestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih letih, ┼íe ni bil “korporacijski”. Agnellijevi so se predobro zavedali, da je sto tiso─Ź italijanskih dru┼żin odvisnih od njihove uspe┼ínosti. Naredili so vse in ┼íe ve─Ź, da Fiat ne bi propadel. Nobena eskapada, nobena selitev k cenej┼íi delovni sili jim ┼íe na misel ni pri┼íla. Takratna podjetni┼íka aristokracija je bila s krvjo zavezana svojim podjetjem in tudi zaposlenim. In novodobni kapitalizem? Odtujenost lastnikov je popolna. Velike finan─Źne korporacije so upravljanje podjetij prepustile mened┼żerjem, ki si neuspe┼ínosti ne morejo in ne smejo privo┼í─Źiti. Rezanje stro┼íkov je postala najpomembnej┼ía upravljavska mantra. Korporacije pa mened┼żerski sloj selijo, ker se na podjetja in ljudi, ki jih upravljajo, ne smejo navezati.
─îeprav je dobi─Źek temeljno gibalo kapitalisti─Źnega napredka pa v naprednih in odgovornih dru┼żbah to ni edini motiv upravljanja. Izpostaviti znajo tudi odgovornost lastnika pri delovanju njegovih podjetij za gospodarski, socialni, okoljski, celo varnostni status dru┼żbe.
V Sloveniji je nabor in usmerjanje nadzornih svetov dru┼żb v lastni┼ítvu dr┼żave tisto, ki v resnici zavira in onemogo─Źa njihovo uspe┼íno in odgovorno vodenje. Povsem zgre┼íeno in neodgovorno pa je, da se svojih podjetij, ki jih ┼íe ne zmoremo pravilno upravljati, ho─Źemo ─Źim hitreje znebili. Zaradi slabega upravljanja podjetij ni treba prodati, spremeniti (popraviti) moramo upravljanje. Tudi s preprosto, ni─Ź kolikokrat ponovljeno floskulo, da je zasebno pa─Ź u─Źinkovitej┼íe od dru┼żbenega, ne moremo prikriti problemati─Źne u─Źinkovitosti vodenja dr┼żave in razprodaje njenega premo┼żenja.
Dr┼żava je na kolenih, pritiski grabe┼żljivcev so veliki, odgovornost najodgovornej┼íih neizmerna. Minister Mencinger je prepotentnemu Jeffreyju Sachsu neko─Ź rekel NE. Ali imamo danes junaka, ki bi bundeskanclerki znal ustaviti apetit?
Minila bodo leta in posledice dana┼ínjih ravnanj bodo postale kristalno jasne in nedvomne. Koga bomo takrat obto┼żili?
Jure Apih, Sinteza, 20.4.2015
Celoten ─Źlanek!

Angela in Kolinda o Telekomih

─îetrto pismo v zvezi z NE-(raz)prodajo predsedniku vlade g Miru Cerarju

Spoštovani g. predsednik vlade!
Pomisleki, ki ste jih dolgo ─Źasa tudi vi delili z velikim delom slovenske javnosti o neprimernosti uvrstitve Telekom Slovenije med tista podjetja v dr┼żavni lasti, ki gredo prva v prodajo, je prav danes okrepila novica, objavljena v ve─Ź hrva┼íkih medijih. Iz njih smo namre─Ź izvedeli, da je predsednica nem┼íke vlade ga. Angela Merkel v razgovoru s hrva┼íko predsednico Kolindo Grabar Kitarovi─Ź izpostavila te┼żave, ki jih za Telekom Hrva┼íka (v lasti Deutsche Telekom) predstavlja dejstvo, da Hrva┼íka gradi vzporedno telekomunikacijsko omre┼żje, kar naj bi omejevalo dejavnost TH. Po pisanju Poslovni.hr je bila klju─Źna pripomba nem┼íke kanclerke to, da se z zdru┼żevanjem in izgradnjo informacijske infrastrukture pod pokrovom dr┼żavnega podjetja ┬╗Oda┼íilja─Źi i veze┬ź pravzaprav omejuje dejanski monopol nem┼íkega Telekom Hrvatska.
Menimo, da je po tej novici povsem jasno, zakaj se Deutsche Telekom poteguje za nakup Telekoma Slovenije: zaradi dejanskega monopola, ki ga ima TS Sloveniji in zaradi dostopa do telekomunikacijske infrastrukture v lasti TS, ki ta dejanski monopol omogo─Źa. Nem┼íka dr┼żava bo s tem nakupom pa─Ź obvladovala precej┼íen del tovrstne infrastrukture v regiji. Morda se bomo tudi mi, iz istih razlogov, kot Hrva┼íka, prisiljeni odlo─Źiti za izgradnjo vzporedne informacijske infrastrukture in zelo verjetno bomo v tem primeru izpostavljeni enakim nem┼íkim pritiskom, kot jim je sedaj izpostavljena Hrva┼íka. No, na┼ía prednost je v tem, da TS ┼íe nismo prodali in lahko sprejmemo odlo─Źitve, ki nam bodo prihranile gradnjo ┼íe enega telekomunikacijskega omre┼żja z javnim denarjem.
Po aferi z analizo posledic prodaje TS, ki jo je obrambni minister naro─Źil pri voja┼íki obve┼í─Źevalni slu┼żbi je morda nejasno, ali je s tem prekora─Źil pooblastila, ali ne, je pa povsem jasno, da prej┼ínja vlada pred odlo─Źitvijo o prodaji TS ni opravila niti tako osnovne presoje, kot je presoja varnostnih vidikov te prodaje. Zelo o─Źitno tudi postaja, da tudi nobene druge analize ni opravila. Vsega tega ste se, g. predsednik, pred volitvami in tudi dolo─Źen ─Źas po volitvah zavedali tudi vi. Zato je bilo va┼íe stali┼í─Źe do te prodaje kriti─Źno in zato ste po prevzemu vlade, ─Źe je verjeti medijem, tudi preverjali mo┼żnost, da se iz TS izlo─Źi infrastruktura in podjetje proda brez nje. S kasnej┼ío pritrditvijo prodaji TS prevzemate nase nekaj, kar vam res ni treba: odgovornost za odlo─Źitev prej┼ínje vlade, ki je bila sprejeta skrajno neodgovorno in brez vsake analize posledic.
Zgoraj omenjena novica iz Hrva┼íke je morda zadnje opozorilo, da je tak┼ína analiza potrebna. Je tudi TS dejanski monopolist? Kaj pomeni prodaja monopolista privatnemu podjetju ali celo podjetju, ki je v lasti tuje dr┼żave? Ali lahko po prodaji TS izvajamo politiko informacijske dru┼żbe, ne da bi bili prisiljeni tudi mi ÔÇô tako kot Hrvati ÔÇô zgraditi vzporedno omre┼żje? Vpra┼íanj je ┼íe celo vrsto, v ┼ávici npr., kjer so resno pristopili k analizi posledic prodaje Telekoma, se jim je odgovorov nabralo za preko 100 strani in odlo─Źili so se zadr┼żati pomemben dele┼ż lastni┼ítva. Tako kot tudi V Nem─Źiji, Avstriji in ┼íe marsikje drugje.
Spo┼ítovani g. predsednik! Kot re─Źeno, ne prevzemajte nase odgovornosti za nepremi┼íljene odlo─Źitve neke druge vlade. Posledice prodaje TS bodo dolgoro─Źne – pohvale iz Bruslja, ker smo uspe┼íno zaklju─Źili prodajo pa bodo trajale dan ali dva. Posledice pa ne bodo le va┼íe breme, ampak breme te dr┼żave in njenih ljudi, ki jim bo zaradi njih bolj┼ía prihodnost ┼íe nekoliko bolj oddaljena. Zato je najmanj, kar ste sebi in dr┼żavljanom dol┼żni, da resno analizirate posledice prodaje TS in se ┼íele potem dokon─Źno odlo─Źite o ne/prodaji.
S pozdravi in spoštovanjem!
Po sklepu PS SINTEZA-KCD, predsedujo─Źi, Emil Milan Pintar, 24.3.2015

Politika v slu┼żbi nem┼íkih interesov

┼áe pred desetimi leti je bila Slovenija primer uspe┼íne zgodbe, danes pa nas v EU obravnavajo kot ┼íolar─Źke, ki ne premorejo potrebnega znanja o tem, kako se dr┼żavo vodi. Za to veliko spremembo sta prete┼żno zaslu┼żna dva dejavnika. Klju─Źni je ta, da si Nem─Źija ob pomo─Źi EU na─Źrtno podreja ┼íibkej┼íe dr┼żave ju┼żne Evrope. Med osrednjimi ┼żrtvami te njene politike je prav Slovenija, pri njenem uresni─Źevanju pa se prednostno uporablja naslednje ┼że preizku┼íene prijeme:
1. Ob podpori cenene tuje kreditne ponudbe dr┼żavo najprej privatno krepko zadol┼żiti. Ta faza je bila izvedena v letih 2005/08, ko se je bruto zunanji dolg Slovenije pove─Źal za 23,5 milijarde ÔéČ.
2. Dr┼żavo primorati, da privatne tuje dolgove podr┼żavi. S tem se ji mo─Źno pove─Źa javni dolg, ki preko obresti krepko obremeni njen prora─Źun. Dr┼żava zaide tako v finan─Źne te┼żave, zaradi ─Źesar postane do tujine (v na┼íem primeru do EU oziroma posredno do Nem─Źije) ubogljiva. Osrednje aktivnosti te faze podrejanja so bile pri nas ┼że v letu 2013 prete┼żno zaklju─Źene.
3. Splo┼ína razprodaja dr┼żavnega premo┼żenja, ki smo jo po zunanjem diktatu tudi organizacijsko podprli z dvema pomembnima ukrepoma, to je z ustanovitvijo dr┼żavnega holdinga (SDH) in ustanovitvijo slabe banke, ki se ju prednostno upravlja skladno s tujimi interesi. Pri razprodaji si je Nem─Źija v naprej rezervirala najslaj┼íe kola─Źe, to je letali┼í─Źe Brnik, Telekom in po nekaterih znakih sode─Ź tudi Luko Koper. Ta faza podrejanja je prav v tem ─Źasu v polnem zamahu.
Drugi klju─Źni dejavnik, zaradi katerega se na┼ía zgodba o uspehu pospe┼íeno izteka v svoje nasprotje, pa je neu─Źinkovito in hlap─Źevsko upravljanje dr┼żave. Pri tem imajo seveda osrednjo vlogo predsedniki vlad. Naj spomnim le na en primer za interese dr┼żave vpra┼íljivega ravnanja aktualnega predsednika vlade. Ta si je lani pred volitvami glasove volivcev kupoval tudi tako, da nam je obljubljal, da Telekoma tujcem ne bo prodal, takoj po prevzemu vladnega krmila pa nam je sporo─Źil, da smo to prodajo Nemcem obljubili in ker ne ┼żeli delovati neverodostojno, jo bomo tudi izvedli. Vsebinsko to pomeni, da bo Telekom v prihodnje namesto slovenske (enako kot letali┼í─Źe Brnik) upravljala nem┼íka dr┼żava. Da minister, odgovoren za voja┼íke zadeve, do te spremembe v podjetju, ki ima za dr┼żavo velik strate┼íki pomen, ne more in ne sme biti brezbri┼żen, se zdi ve─Ź kot normalno. ─îe pri tem ni ravnal povsem po pravilih, zaslu┼żi tako njegovo ravnanje kritiko, ─Źeprav te┼że njegove napake ┼íe zdale─Ź ne gre primerjati z napako tistih, ki so v nasprotju s svojimi pristojnostmi Telekom Nemcem obljubili in pri izvedbi te obljube tudi vztrajajo.
┼áe en novej┼íi primer naj navedem, kako uslu┼żno na┼íe politi─Źne in druge elite stre┼żejo interesom tujega kapitala. Pred kratkim (17.3.2015) je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala celodnevno mednarodno konferenco, posve─Źeno privatizaciji. Na njej sta med drugimi tudi finan─Źni minister in guverner BS udele┼żencem pojasnjevala, kako ogromno ┼íkodo ima Slovenija zaradi slabega upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja in naj bi se zato vlada ob ┼íiroki podpori parlamenta in dr┼żavljanov odlo─Źila, da izvede temeljito privatizacijo. Ob njiju sede─Źi direktor Evropske komisije I.P. Szekely je ob tako dobrih informacijah kar ┼żarel od zadovoljstva. Seveda sta oba na┼ía ugledna politika zamol─Źala, da je med pomembnimi razlogi za slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja tudi aktualni Zakon o SDH, ki pa ga vlada ne spreminja, ker se ob privatizaciji nanj lahko koristno opira. Tudi te posebnosti na┼íega ravnanja, da namre─Ź pod firmo privatizacije upravljanje strate┼íkih podjetij prena┼íamo z na┼íe na nem┼íko dr┼żavo, na posvetu ni nih─Źe omenjal, saj bi to preve─Ź opominjalo na to, kar sicer ve─Źina ve, da je namre─Ź na┼ía politika mo─Źno vpre┼żena v voz nem┼íkih strate┼íkih interesov.
Andrej Cetinski, Sinteza, 19.3.2015

Bodica o SDH in DUBT

POSKUS DR┼ŻAVNEGA UDARA
Emil Milan Pintar je v svojem blogu objavil bodico, ki ima sr┼íico. Pravi, da je prej┼ínji teden Slovenijo stresel sunek poskusa dr┼żavnega udara.
Imamo Slovenski dr┼żavni holding (SDH), ki naj bi skrbel za upravljanje slovenske dr┼żavne in deloma tudi slovenske javne lastnine. Vrednost te lastnine ni povsem dolo─Źena, a govori se desetini milijard (in ve─Ź) vredni dr┼żavni lastnini. Vsekakor je SDH izjemno pomembna institucija, nekak┼íen koncentrirani center slovenske ekonomske mo─Źi. Kdor bo imel nadzor nad njim, bo imel nadzor nad gospodarskim dogajanjem v Sloveniji. Iz tega oblastnega in kapitalskega nadzora pa izhaja tudi politi─Źna oblast v Sloveniji, kolikor jo je ostalo, odkar Sava te─Źe v Bruselj.
Ko se je g ─îufar pogovarjal o nadaljnjem kreditiranju Slovenije, je dobil spisek 15 podjetij, ki naj jih proda za bagatelo in njegov prvi refleks je bil: potrebujem tak SHD, kjer bom sam imenoval ─Źlane Nadzornega sveta, da lahko to razprodajo podjetij za bagatelo hitro speljemo. Toda ─Źas ga je prehitel, Bratu┼íkina vlada se je sesula v pesku, g ─îufar je izgubil oder za svoje ─Źarovnije, toda SDH je ostal in NS je treba imenovati. Nova vlada je dolo─Źila posebno Komisijo (tako se dela, ko nih─Źe no─Źe prevzeti osebne odgovornosti), ta je objavila razpis in iz 16, ki so ostali na re┼íetu, vladi predlagala pet najbolj┼íih. Tu pa se je zataknilo. Med ┬╗best of the best┬ź izbranci je ve─Ź kot polovica takih, ki jih ljudski glas, ki vse ve, ┼że ┼íteje med nosilce poslovnih umazanij.
Postavlja se vpra┼íanje: Kdo je izbral ta imena? ─îe Komisija, potem bi morali ─Źlane Komisije vendarle povpra┼íati po kriterijih izbora. ┼Żal pa bi se skoraj gotovo izkazalo, da so imeli ─Źlani Komisije ┬╗zunanjo pomo─Ź┬ź – nasvete, sugestije, zahteve, naro─Źilo iz javnosti nikoli poznane skupine ali mre┼że, ki vle─Źe niti iz podzemlja pri vsaki pomembnej┼íi kadrovski odlo─Źitvi. ─îe ta podmena dr┼żi, se postavljata dve grdi vpra┼íanji:
– kdo in kje je ta ve─Źglavi zli duh, ki de facto vlada v Sloveniji;
– in drugi─Ź, mar je potem vsaka izvoljena slovenska vlada le nekak┼ína marioneta, nitke pa vodijo drugi animatorji? Je tudi Cerarjeva vlada le nekak┼íen strelovod za ljudsko nezadovoljstvo, oblast v holdingu pa izvajajo drugi?
Imamo torej dve plasti politike: javno, izvoljeno na volitvah, ki je kriva za vse, od ukradene dr┼żave do privatizacije zdravstva in neprevoznih cest, in tisto drugo, podzemno, kjer peklen┼í─Źki mirno re┼żejo kupone delnic in pobirajo extra-profit, v─Źeraj v SDH, jutri v Slabi banki (DUTB), pojutri┼ínjem v NLB. Je torej vsaka slovenska vlada le marioneta?
Bo vlada Stranke modernega centra imela mo─Ź, da vsaj omili, ─Źe ┼że ne spodre┼że strupene korenine slovenske ┬╗cosa nostre┬ź? ─îe bo na┼íla pogum, da krene v tej smeri, potem ji SINTEZA-KCD predlaga, da takoj spremeniti Zakona o upravljanju SDH in DUTB in mandat za predlaganje kandidatov za NS podeliti zbornicam za predstavnike kapitala in sindikatom ter ZDUSu za predstavnike dela. V zakonu pa naj dolo─Źi tudi osebno materialno odgovornost ─Źlanov NS za neuspe┼íno poslovanje in ne─Źedne odlo─Źitve v SDH in DUTB. To bo vsaj prvi korak v pravo smer.

Spet na starem tiru ?

Korupcije in prenapihnjenih cen si Slovenija ne sme ve─Ź dovoliti !

Na─Źrtovani drugi tir med Koprom in Diva─Źo je v vladi razumljen kot prednostna infrastrukturna investicija, potrebna za zagon gospodarstva s pomo─Źjo evropskega denarja. Ne trdimo, da so nameni taki, in ni nujno, da se bo tudi zgodilo, toda vse okrog tega projekta spominja na TE┼á6. Prva okoli┼í─Źina, ki bije v o─Źi, je, da gre po zadnjih interpretacijah za ┼íe odprto finan─Źno konstrukcijo, ki naj bi bila zaprta ┼íele, ko bo ┼że vlo┼żena prijava projekta (do 26. februarja) na razpis za evropski denar. K temu je treba dodati, da je minister po poro─Źanju medijev prvotno javno naznanil, kako mora biti finan─Źna konstrukcija za projekt drugega tira zaprta, da bi se lahko kandidiralo za evropska sredstva.
Druga okoli┼í─Źina, ki bije, je ta, da se cena projekta ┼że redno postavlja na 1,4 milijarde evrov. To je po mnenju nekaterih strokovnjakov mo─Źno prenapihnjena cena, saj bi v primerjavi s podobnimi projekti za 27 kilometrov ┼żelezni┼íkega tira smela zna┼íati kve─Źjemu 800 milijonov evrov. ─îe to okoli┼í─Źino kombiniramo s prej┼ínjo, namre─Ź, da gre za odprto finan─Źno konstrukcijo, ki se bo zaprla ┼íele, ko bodo znane okoli┼í─Źine morebitnega javno-zasebnega partnerstva, se znajdemo v bli┼żini znane sheme napihovanja cene projekta TE┼á6, ┼íe pred tem pa v primeru SCT (sredice gradbenega lobija) napihovanja cene ┼íentvi┼íkega predora, pravzaprav kar celotnega avtocestnega omre┼żja, v katerem je mrgolelo korupcije, segajo─Źe v vse pomembnej┼íe pore politi─Źnega in civilnodru┼żbenega ┼żivljenja v Sloveniji.
In tretja okoli┼í─Źina, ki bije, je ta, da vlada in vladajo─Źe stranke vzbujajo nesporazum in vtis, da gre za kontinuiteto netransparentnih praks, ki so v zadnjih mandatih pripeljale do mejnega finan─Źnega, politi─Źnega in dru┼żbenega stanja, zaradi katerega sta se zgodila velik volilni obrat in to, da so ljudje verjeli v potrebo po druga─Źni politiki. ─îas je, da se tega spomnimo v vsej jasnosti.
Razlogov za nezaupanje je pri novem veleprojektu veliko, glavni pa je ta, da pri njem ni transparentne govorice. Predsednik vlade, ne le pristojni minister za infrastrukturo, bi moral komunicirati z javnostjo na na─Źin, kot je komuniciral, ko se je potegoval za zmago na volitvah. To pomeni, da bi moral dr┼żavljanom dati zagotovila in dokaze, da niti zasebni niti lobisti─Źni interesi ne morejo in ne bodo vdrli v projekt, ki je ┼íir┼íega nacionalnega pomena. Zagotoviti in dokazati bi moral, da bo morebitno javno-zasebno partnerstvo pomenilo nedvoumno korist dr┼żave, predvsem pa, da v projektu velja ni─Źelna stopnja tolerance do pretekle, sedanje in prihodnje korupcije. Ta se zdaj generira iz logike izrednega stanja ob zapovedani odprodaji dr┼żavnega premo┼żenja. Na eni strani imamo logiko izrednega stanja, ki ni┼ża cene tega, kar dr┼żava prodaja (DUTB), vmes je goji┼í─Źe za potencialno korupcijo cenilcev premo┼żenja (o tem je minuli teden stekla preiskava), na drugi strani pa je logika napihovanja cen v megaprojektih. Zna─Źilno zanje je vedno bilo, da so bili praviloma peljani pod psiholo┼íkim pospe┼íkom, tezo, da se mudi, nato pa so se vlekli in dra┼żili nerazumno dolgo, v maniri izsiljevanja politi─Źno podprtih izvajalcev in ne┼ítetih aneksov k pogodbam, ki so pomenile ┬╗nezaprto finan─Źno konstrukcijo┬ź. Na eni strani imamo spu┼í─Źanje cen, na drugi napihovanje, vedno pa imamo opraviti z dejstvom, da se razlike se┼ítevajo v ┼íkodo dr┼żave, dr┼żavljanov oziroma ┬Čdavkopla─Źevalcev.
Geostrate┼íka komponenta govora o Luki Koper in nacionalnem pomenu, ki izvira iz nje, je podobna govoru o energetski samozadostnosti Slovenije kot ideologiji nacionalnega interesa v TE┼á6. Nau─Źili smo se, da se je bilo vedno treba prijeti za denarnico, ko je kdo v Sloveniji govoril o nacionalnem interesu. Zdaj se u─Źimo, da se je treba prijeti za denarnico, ko nekdo govori o investicijah in hitrih pospe┼íkih v gospodarstvu.
Mogo─Źe je seveda, da vse na┼íteto pomeni odve─Źne strahove in da imajo ljudje, ki se ukvarjajo s to investicijo, v mislih druga─Źen pristop in se ne kanijo speljati na led lobistov ali kapitalsko-investicijskih lovk hobotnice, ki se mre┼żi, kjer se more. Pravzaprav beseda ne te─Źe o tem, da so tovrstne investicije kot take napa─Źne, ─Źe ┼że, bi jih prej imeli za pravilne. Govor je o nesprejemljivih praksah, ki so dr┼żavo v kombinaciji s korumpiranimi politiki ┼że spravile na kolena, in o tem, da vladajo─Źa stranka, vladajo─Źa koalicija in seveda premier Cerar osebno ka┼żejo znake utrujenosti pri na─Źelnih zadevah dr┼żave in pri postopkih, skratka pri temah, ki so bile presodne za volilni uspeh ┬╗novih politikov za nove ─Źase┬ź. Zaklju─Źimo s tezo: mogo─Źe pa projekt drugi tir potrebuje le ┼íe 420 milijonov in ne milijarde dodatnega denarja. Toliko namre─Ź zna┼ía razlika med evropskim vlo┼żkom (380 milijonov evrov) in osemstotimi, ki veljajo za optimalne.
Janez Markeš v Sobotni prilogi, 14.02.2015

Miti o razprodaji podjetij

─îas je, da se nehamo neodgovorno igrati s prihodnostjo naslednjih rodov.

Kmet kot najemnik dolgoro─Źno slu┼żi precej manj kot v primeru lastni┼ítva ÔÇô in seveda ni lastnik, gospodar, ampak najemnik.

─îemu razklana slovenska dru┼żba pri predlagani razprodaji 15 podjetij, ─Źe strokovno lahko ocenimo posledice?
Gonilo razprodaje je neoliberalna usmeritev. Osnovne usmeritve so v privatizacijo, odprte globalne trge in deregulacijo, to je zmanj┼íanje vpliva dr┼żave na trg, kjer naj bi delovala nevidna Smithova roka. Nekateri vodilni svetovni akademiki za nastanek zadnje svetovne krize dol┼żijo neoliberalizem (tudi to povzeto iz Wikipedije). Neoliberalizem navadno pozitivno vpliva na stabiliziranje poslovanja, pove─Źa razslojevanje v dru┼żbi, zmanj┼ía vlogo dr┼żave, javni sektor in vpliv sindikatov ter zmanj┼ía socialne komponente dr┼żave. Znani nasprotniki neoliberalizma, na primer Stiglitz ali Chomsky, navajajo naslednje: globalizacija ukinja suverenost dr┼żav in nacij, odgovornost in transparentnost se zmanj┼íata zaradi zasebnih poslovnih skrivnosti, nekatere prej kakovostne dr┼żavne storitve se poslab┼íajo, pove─Źajo se izkori┼í─Źanja in zmanj┼íajo pravice dr┼żavljanov, elite multinacionalnih korporacij prevzemajo oblast, zmanj┼íujejo suverenost dr┼żav in nacij, uni─Źujejo srednji razred, pove─Źujejo nezaposlenost in zmanj┼íujejo kakovost ┼żivljenja.
Ameri┼íki profesor Robert Waterman McChesney je napisal, da neoliberalizem sredi┼í─Źe dru┼żbenih dogajanj prena┼ía v nakupovalna sredi┼í─Źa in iz dr┼żavljanov dela egoisti─Źne, dislocirane in demoralizirane potro┼ínike, potisnjene v socialno nemo─Ź.
Neoliberalizem elite
Zakaj torej neoliberalizem v svetu, Evropi in Sloveniji napreduje? Veliko slabosti neoliberalizma, od pove─Źane nezaposlenosti do zmanj┼íevanja pravic dr┼żavljanov, se o─Źitno uresni─Źuje in je na primer razvidna tudi pri predlogu novega ┬╗brezcarinskega┬ź sporazuma z ZDA. Eden od razlogov za uvajanje neoliberalizma je najbr┼ż to, da ni vse tako ─Źrno, kot se govori. Neoliberalizem morda prina┼ía re┼íitev za prenaseljenost planeta, saj uvaja darvinizem v trdi obliki, kjer ni prostora za revne, preprosto star┼íevstvo ali otro┼ítvo. Poleg tega pore┼że pokojnine in pla─Źe javnega sektorja, kar omogo─Źa stabilizacijo prora─Źuna ÔÇô to pa je v bolj socialno ali demokrati─Źno (v demokraciji vlada ljudstvo prek izvoljenih predstavnikov, v neoliberalizmu elite) usmerjenih ekonomskih sistemih skoraj nemogo─Źe zaradi hitrega staranja prebivalstva. ┼áe ve─Ź: za vsako (sub)optimalno poslovanje od podjetja do dr┼żave je zna─Źilna od konkretnega primera odvisna izbira najbolj┼íega ukrepa od neoliberalnega do socialnega. Vsak dober direktor je zato toliko neoliberalno (skrbi za denar) kot socialno (skrbi za zaposlene) usmerjen. Zato ideolo┼íko enostranski neoliberalisti ali zagovorniki centraliziranega gospodarstva drugega kot dolgoro─Źno (!) slabega poslovanja ne morejo prinesti ne dr┼żavi ne podjetju.
Slovenski neoliberalizem je ┼íe bolj rudimentalen, neposreden kot svetovni. Mrkai─ç je predlagal predelavo lipicancev v klobase, ─Źe ne bodo prina┼íali profita, sloven┼í─Źina pa je bila zanj tako ali tako popolna izguba, ki bi jo bilo treba ─Źim prej zradirati s planeta. Medtem ko so bili njegovi javni nastopi politi─Źno-ideolo┼íki, so bila njegova predavanja povsem korektna in strokovna. Podobno bi lahko trdili za sedanje vodilne neoliberaliste, na primer Turka (gradbenik-informatik), ┼áu┼íter┼íi─Źa, Mastena, Pezdirja itd., podpisane pod peticijo za privatizacijo podjetij.
Zanimiv je Jo┼że P. Damijan, neko─Ź neoliberalno usmerjen ekonomist, ki je na podlagi finan─Źnih analiz prikazal znane slabosti evropskega var─Źevalnega (oziroma neoliberalnega) re┼íevanja krize. Pravi, da je slovenski prora─Źun brez pretiranih obresti ┼że izravnan in da je treba skleniti primerne dogovore s posojilodajalci ter spodbuditi investicije in razvoj. Podobno je Bole predstavil ┼íkodljive posledice tako Zujfa za ─Źasa Jan┼íe kot odsotnost pokojninske reforme za ─Źasa premiera Pahorja. Z drugimi besedami: Sloveniji ┼íkodi odsotnost dobrih reform in uvedene slabe reforme. Podobno ugotavlja tudi avtor tega prispevka v knjigi Slovence stri┼żejo, v kateri opozarja na ve─Ź (predvsem neoliberalnih) mitov z namenom obiranja slovenskih dr┼żavljanov. Predsednik evropske komisije Barroso je uvedel neoliberalne usmeritve, kjer koli je bilo mogo─Źe, umaknil se je le pred protesti mno┼żic, na primer pri privatizaciji vode, semen ali spleta. Posledi─Źno ima Evropa v zadnjem desetletju najslab┼ío gospodarsko rast od vseh celin! Tudi primerjava gospodarskih pokazateljev rasti z ZDA, od koder je kriza pri┼íla, je presenetljivo mo─Źno v ┼íkodo EU. In spet se postavi vpra┼íanje: kako so evropski voditelji lahko za─Źeli strogo neoliberalno var─Źevanje v Gr─Źiji in drugje v Evropi, ─Źeprav so vodilni svetovni ekonomisti in ┼ítevilni doma─Źi strokovnjaki (tudi avtor tega prispevka) javno opozarjali, da bodo var─Źevalni ukrepi spro┼żili negativno spiralo in nepotrebno poglobitev krize? Podobno skrb vzbujajo─Źe je opazovati neoliberalni na─Źrt sedanje Cerarjeve vlade in ekonomskega ministra Mramorja, nesporno izvrstnega ekonomista. Gre za trdo var─Źevanje, pritiske na javni sektor, zmanj┼íevanje sredstev za znanost (sredstva ARRS so s 180 milijonov menda padla na 110) in urgentno dr┼żavno vodeno razprodajo podjetij.
Kratkoro─Źno blagostanje
V ekonomiji najbr┼ż ni vse jasno, kar na primer nakazuje razprava med Stiglitzem in Krugmanom, verjetno dvema najbolj znanima svetovnima ekonomistoma, obema nobelovcema, o vplivu prevelike neenakosti na podalj┼íevanje krize. Strinjata pa se, da je neenakost med povzro─Źitelji krize. Podobno (vsaj meni) ni jasno, ali privatizacija slovenskih gospodarskih podjetij ┼íkodi ali koristi Sloveniji. Po mojem strokovnem mnenju pa je strokovno zelo verjetno, da bo dirigirana prodaja 15 slovenskih podjetij tujcem (!) prinesla slovenskim dr┼żavljanom in dr┼żavljankam srednje- in dolgoro─Źno veliko ┼íkodo.
Zanimiva je empiri─Źna in anketna primerjalna analiza u─Źinka prodaje podjetij tujcem v Sloveniji in novo pridru┼żenim dr┼żavam EU ÔÇô na primer hrva┼íke ali mad┼żarske razprodaje podjetij. ─îeprav so prodaje tujcem od odli─Źnih (podjetje bi druga─Źe propadlo oziroma se mu potem bistveno pove─Źa poslovanje zaradi vklju─Źenosti v ve─Źji konzorcij) do katastrofalnih, je povpre─Źen primer pribli┼żno naslednji: dr┼żava proda podjetje za sto milijonov, kar gotovo pripomore h kratkoro─Źnemu blagostanju. Nato pa na leto iz dr┼żave spolzi dvajset milijonov, v medijih pa zavajajo─Źe pi┼íejo, da je v resnici le deset milijonov. Po petih letih se tujemu kupcu nakup ┼że izpla─Źa, po nadaljnjih petih letih je dr┼żava (davkopla─Źevalci, torej ┼żep vsakega dr┼żavljana) ┼że v izgubi za sto milijonov. Razprodaja podjetij se torej kratkoro─Źno izpla─Źa, srednjero─Źno ne, dolgoro─Źno pa je zelo slaba.
Zanimive so analogije s kmetijo ali posameznikom. ─îe na primer najemate avtomobil, namesto da bi ga kupili, ste prva leta finan─Źno na bolj┼íem. V se┼ítevku pa pla─Źate dvakrat ve─Ź kot ob lastnem nakupu. Podobno kmet, ki proda obdelovalne povr┼íine, kot najemnik dolgoro─Źno stalno slu┼żi precej manj kot v primeru lastni┼ítva ÔÇô in seveda ni lastnik, gospodar, ampak najemnik. Poseben problem je sedanja kupnina, ki je zelo nizka, sredstva so namenjena pokrivanju minusov in se zato ┬╗omrtvijo┬ź, poleg tega dajejo potuho politiki, da ne stabilizira razmer.
Dolgoro─Źno slab zaslu┼żek
Po drugi strani pa je to morda enkratna prilika, da razkrinkamo mite o srednjero─Źni smotrnosti prodaje podjetij tujcem (ponovno: u─Źinek privatizacije doma─Źim lastnikom je precej te┼żje oceniti in vsaj meni ni vnaprej jasen). Po pribli┼żno dveh letih se bo dalo empiri─Źno preveriti u─Źinke razprodaje. ─îe podjetja ne bodo poslovala bistveno bolje kot danes, ─Źe se nezaposlenost in druge klju─Źne komponente Slovenije ne bodo izbolj┼íale bolj kot za pla─Źano kupnino (prodaja na primer Telekoma za eno milijardo se ┼íe kako pozna v prora─Źunu prvo leto), potem ne bodo mogli skriti odtekanja denarja iz Slovenije in posledi─Źno srednje- in dolgoro─Źnega siroma┼íenja.
Predlagam, da takoj nehamo z neodgovornim vodenjem dr┼żave, javnega nastopanja in pou─Źevanja zlasti na fakultetah. ─îe so moje napovedi napa─Źne, ne bom ve─Ź u─Źil predmetov poslovne inteligence, poleg tega bom odstopil z vseh pozicij, kjer se strokovnost navezuje na nasprotovanje razprodaji. Po drugi strani pa je edino po┼íteno, da precej huj┼íe posledice zadenejo tiste, ki (─Źe) bodo kljub jasnim in preverljivim opozorilom stroke ┼íkodili davkopla─Źevalcem. Prominentni strokovni zagovorniki prodaje tujcem in politiki, ki so prisegli, da bodo delovali v dobro Slovenije, naj se zave┼żejo, da bodo v primeru tu predstavljenih slabih posledic prodaje tujcem odstopili z vseh javnih funkcij in predvsem iz javnega sektorja. Utemeljitev je naslednja: ─îe ravnatelj kr┼íi, na primer, pravilnik o maturi, ─Źe zdravnik stori napako, vsi odgovarjajo s kazenskimi sankcijami in seveda ÔÇô morajo zapustiti javni sektor. To je razvidno iz definicije ÔÇô zaposleni v javnem sektorju morajo slu┼żiti predvsem blagostanju Slovenije. ─îas je, da se nehamo neodgovorno igrati s prihodnostjo naslednjih rodov.
Dr. Matja┼ż Gams, 30.1.2015

Privatizacija

Pot do odvisnega gospodarstva

Privatizacija ne re┼íuje prora─Źunskih te┼żav, gospodarstvo pa postane bolj odvisno od tujine in ranljivej┼íe.
Medtem ko so se v srednje- in vzhodnoevropskih dr┼żavah vendarle za─Źeli zavedati, kaj res prina┼ía privatizacija in gospodarska rast, ki jo spodbujajo tuje nalo┼żbe, se je Slovenija zaradi pritiskov evropske komisije odlo─Źila za pospe┼íeno privatizacijo. Zaradi privatizacij, pri katerih ima prednost tuji kapital, se bo Slovenija za─Źela razvijati tako, da bo postajala vse bolj obrobna in odvisna dr┼żava.
Slovenija je bila na ┼íir┼íem obmo─Źju vzhodne Evrope edina dr┼żava, v kateri je po pridru┼żitvi Evropski uniji pre┼żivel velik del podjetij v dr┼żavni in doma─Źi lasti. To se je zgodilo zaradi mo─Źnih interesov slovenskih predelovalnih dejavnosti, mo─Źnih pritiskov sindikatov in zaradi politike, ki je zagovarjala ohranitev gospodarske samostojnosti tudi v razmerah povezovanja dr┼żav Evropske unije. Dr┼żavne banke so bile tiste, ki so omogo─Źile financiranje podjetij v doma─Źi lasti. Slovenske predelovalne dejavnosti so bile na za─Źetku devetdesetih let prej┼ínjega stoletja v zelo ugodnem polo┼żaju, ker je bila proizvodnja razmeroma dobro prilagojena novim razmeram, poleg tega je Slovenija ┼że v ─Źasu Jugoslavije veliko izva┼żala v zahodno Evropo. Do leta 2004 je ekonomska politika zavestno podpirala (doma─Źe) predelovalne dejavnosti. Ukrepi, namenjeni spodbujanju neposrednih tujih nalo┼żb, so bili ustrezno prilagojeni. Blag nadzor kapitalskih tokov je ve─Ź let onemogo─Źal rast vrednosti slovenske valute. Politika deviznega te─Źaja, ki je prepre─Źevala poceni uvoz in zagotavljala, da so bile cene slovenskih izvoznih izdelkov konkuren─Źne, je podpirala predelovalne dejavnosti, poleg tega je omogo─Źila vi┼íanje pla─Ź. V nasprotju z drugimi dr┼żavami v regiji se je Slovenija v tistem obdobju izognila visokim primanjkljajem teko─Źega ra─Źuna. Polo┼żaj slovenske vlade pri pogajanjih o pridru┼żitvi se je tako okrepil in pomagal ohraniti samostojno oblikovanje dr┼żavne politike.
Po pridru┼żitvi Evropski uniji leta 2004 in sestavi desne vladne koalicije pod vodstvom premiera Janeza Jan┼íe se je kon─Źalo obdobje koherentne politike in mo┼żnosti za samostojno oblikovanje dr┼żavne politike so s─Źasoma izginile. V dr┼żavo je za─Źelo pritekati zelo veliko kapitala. K temu so pripomogle tudi napovedi o tem, da se bo Slovenija pridru┼żila evrskemu obmo─Źju. Dr┼żavne in zasebne banke v Sloveniji so s tujimi kapitalskimi pritoki hitro ponujale vse ve─Ź posojil ÔÇô tako gospodinjstvom kot podjetjem. Rasti je za─Źel velik nepremi─Źninski in posojilni balon. Ne Jan┼íeva vlada ne slovenska centralna banka nista storili ni─Ź, da bi ustavili posojilno manijo.
Izkušnje višegrajske skupine
Po letu 2008 je bilo treba pla─Źati ra─Źun za tak┼íno nepremi┼íljeno po─Źetje. Zaradi globalne krize je kapital nehal pritekati v dr┼żavo. Baloni so po─Źili. ┼átevilna gradbena podjetja so bankrotirala. Slovenija je zdaj pravzaprav poseben primer, saj morajo predvsem podjetja nositi breme prezadol┼żenosti. Banke imajo veliko slabih dolgov. Zaradi dr┼żavne podpore bankam v te┼żavah se je javni dolg zelo pove─Źal. Evropska komisija in vlade najpomembnej┼íih dr┼żav ─Źlanic EU izkori┼í─Źajo krizo za to, da lahko dose┼żejo nekaj, ─Źesar niso mogle med pridru┼żevanjem Slovenije Evropski uniji: mno┼żi─Źno privatizacijo v korist tujega kapitala. Toda visoki dolgovi v podjetjih omogo─Źajo tudi druga─Źen pristop. Dr┼żava bi lahko pomagala prezadol┼żenim podjetjem, ki so se pravzaprav sposobna obdr┼żati pri ┼żivljenju, v zameno za dr┼żavni dele┼ż v podjetjih.
V dr┼żavah vi┼íegrajske skupine (─îe┼íka, Mad┼żarska, Poljska, Slova┼íka) so za─Źeli odlo─Źno izvajati privatizacijo in podpirati neposredne tuje nalo┼żbe na za─Źetku pogajanj o pridru┼żitvi Evropski uniji konec devetdesetih let. Mad┼żarska se je zaradi visokega zunanjega dolga odlo─Źila razvijati na podlagi neposrednih tujih nalo┼żb ┼że v zgodnjih devetdesetih letih. Tuji kapital je kupil dobi─Źkonosno infrastrukturo in privatizirane banke ter veliko vlagal v izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti. Pred privatizacijo takratnih javnih ponudnikov infrastrukturnih storitev in po njej so pogosto mno┼żi─Źno odpu┼í─Źali. Hrva┼íki Telekom, denimo, je odpustil polovico svojih zaposlenih, potem ko ga je prevzel Deutsche Telekom (ki zdaj namerava prevzeti Telekom Slovenije). Na ┼ítevilnih podro─Źjih (denimo pri po┼ítnih ali ┼żelezni┼íkih storitvah) privatizirana infrastrukturna podjetja najve─Źkrat zmanj┼íajo obseg svojih storitev na pode┼żelju, saj so storitve tam dra┼żje in manj dobi─Źkonosne. Prednostne naloge vlagateljev morda ne podpirajo gospodarskega razvoja in ne upo┼ítevajo socialnih potreb. O vpra┼íanjih, povezanih z nalo┼żbami, se, denimo, prepirata slova┼íka vlada in italijansko energetsko podjetje ENEL. Privatizacija dobi─Źkonosnih javnih podjetij dolgoro─Źno ┼íkodi prora─Źunu, ker imajo od dobi─Źka koristi zasebni lastniki, ne pa dr┼żava. Ob─Źasno se med privatizacijo pojavi tudi korupcija. Deutsche Telekom in njegova mad┼żarska podru┼żnica, denimo, sta morala pla─Źati ve─Ź kot 95 milijonov ameri┼íkih dolarjev, potem ko so ZDA spro┼żile kazensko in civilno preiskavo o podkupovanju vladnih uradnikov v Makedoniji in ─îrni gori.
Tuje banke so skoraj popolnoma prevzele ban─Źni┼ítvo na ─îe┼íkem in Slova┼íkem ter mo─Źno prevladujejo na Mad┼żarskem in Poljskem. Pred privatizacijo je dr┼żava prevzela slabe dolgove, ─Źe je bilo med posojili zelo veliko slabih posojil. V obdobju pred krizo so sicer hitro dodeljevali vse ve─Ź posojil, vendar banke na ─îe┼íkem, Poljskem in Slova┼íkem leta 2008 ┼íe niso bile zelo ranljive. Toda od pred kratkim je mogo─Źe sklepati, da se na Slova┼íkem pove─Źuje nepremi─Źninski balon (slova┼íka centralna banka je zato uvedla ostrej┼ía pravila o dodeljevanju posojil). Zaradi tujega zasebnega lastni┼ítva banke na Mad┼żarskem niso bile ni─Ź odpornej┼íe proti krizi. Pred krizo so mno┼żi─Źno dodeljevale devizna posojila. Po za─Źetku krize in razvrednotenju forinta so se prejemniki deviznih posojil in banke hitro zna┼íli v hudih te┼żavah. Mad┼żarska je bila prva dr┼żava ─Źlanica EU, ki je leta 2008 zaprosila za posojilo Mednarodnega denarnega sklada in bila ena od dr┼żav, ki jo je sedanja kriza najhuje prizadela. Na Poljskem je dr┼żava vsaj delno obdr┼żala ban─Źni┼ítvo. Zaradi sedanje krize so na Poljskem za─Źeli razpravljati o tem, da bi za─Źeli dodeljevati ve─Ź javnih razvojnih posojil. Kako pomembna so javna posojila in javne nalo┼żbe pri boju proti krizi, priznavajo celo nekateri zagovorniki liberalne politike na Poljskem.
Selitev dobi─Źka v tujino
V dr┼żavah vi┼íegrajske skupine tuji kapital prevladuje pri izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih. Privabile so ga nizke pla─Źe in nizki davki. Zdi se, da je tehnologija pri teh dejavnostih na razmeroma visoki ravni. Vendar so v dr┼żave vi┼íegrajske skupine preselili samo nekatere dele proizvodne verige in pri proizvodnih procesih pogosto ne potrebujejo visokokvalificiranih delavcev. Za raziskave in razvoj ve─Źinoma ┼íe vedno skrbijo v mati─Źnih dr┼żavah. Za raziskave in razvoj najmanj namenijo na Slova┼íkem in Poljskem, kjer dele┼ż sredstev, namenjenih zanje, ne dosega niti enega odstotka BDP. Industrija je mo─Źno odvisna od uvo┼żene tehnologije, doma─Źe inovacije nimajo omembe vredne vloge, to dokazuje tudi majhno ┼ítevilo patentov. Leta 2008 objavljena ┬╗zelena knjiga┬ź o raziskavah in inovacijah na ─îe┼íkem razkriva, da je ─îe┼íka ena od dr┼żav ─Źlanic Evropske unije z najmanj prijavljenimi patenti pri uradu Zdru┼żenih dr┼żav za patente in blagovne znamke. Te┼żav zaradi zelo slabo razvitega podro─Źja inovacij in raziskav se vse bolj zavedajo tudi ekonomisti v tej regiji. Zaradi krize, ki je razkrila ranljivost skrajno izvozno usmerjenega gospodarstva pod tujim nadzorom, so se v teh dr┼żavah vsaj za─Źeli pogovarjati o pomanjkljivostih predelovalnih dejavnosti, ki jih podpirajo predvsem neposredne tuje nalo┼żbe. Slova┼íki ekonomist Vladimir Bal├í┼ż, denimo, je pred kratkim ugotavljal, da slova┼íki model predelovalnih dejavnosti, ki temelji na nizkih pla─Źah in nizkih davkih, dolgoro─Źno ┬╗ni vzdr┼żen┬ź.
Zaradi neposrednih tujih nalo┼żb se dobi─Źek seli v tujino, kjer imajo vlagatelji svoj sede┼ż, zlasti v drugi razvojni stopnji. Zaradi nakazovanja visokih dobi─Źkov v tujino sta ─îe┼íka in Mad┼żarska dr┼żavi z enim od najvi┼íjih primanjkljajev v bilanci prihodkov v Evropski uniji. Na ─îe┼íkem je primanjkljaj v prihodkovni bilanci leta 2012 zna┼íal izjemno visokih 7,4 odstotka BDP. Na Mad┼żarskem je zna┼íal 5,4 odstotka, na Poljskem 4,3 odstotka, na Slova┼íkem pa zmernej┼íih 2,4 odstotka. Selitev dobi─Źka v tujino mo─Źno iz─Źrpava gospodarstva dr┼żav vi┼íegrajske skupine. ─îe┼íka vlada je pred kratkim sestavila dokument, v katerem kriti─Źno obravnava nakazovanje visokih dobi─Źkov v tujino in zagovarja dolgoro─Źno razvojno strategijo, ki bo manj odvisna od neposrednih tujih nalo┼żb.
Omejitve v samostojni dr┼żavni politiki
V Sloveniji je primanjkljaj v prihodkovni bilanci ┼íe vedno nizek (1,1 odstotka leta 2012). Toda s prodajo podjetij tujim dru┼żbam se bo bilanca prihodkov gotovo poslab┼íala. Neposredne tuje nalo┼żbe v storitvenih dejavnostih, denimo telekomunikacijah, ponavadi niso udele┼żene pri izvozu in zato iz─Źrpavajo teko─Źi ra─Źun. Primanjkljaji teko─Źega ra─Źuna se morajo financirati s pritoki kapitala iz tujine in omejujejo mo┼żnosti za oblikovanje samostojne dr┼żavne politike.
Zaradi privatizacijske politike slovenske vlade bo slovensko gospodarstvo postalo bolj odvisno od tujine in ranljivej┼íe. Privatizacija ne re┼íuje prora─Źunskih te┼żav in vnaprej je mogo─Źe napovedati, da bo ┼íkodila teko─Źemu ra─Źunu. Zaradi razmeroma mo─Źnej┼íe proizvodne strukture je Slovenija verjetno v bolj┼íem polo┼żaju pri pogajanjih z evropsko komisijo kakor ve─Źina vlad sredozemskih dr┼żav v evrskem obmo─Źju. Vendar se zdi, da ni pripravljena izkoristiti obstoje─Źih mo┼żnosti, ki jih ima na voljo njena politika.
V Sloveniji odlo─Źneje nasprotujejo privatizacijski politiki, kakor se je to dogajalo v dr┼żavah vi┼íegrajske skupine. Upajmo, da se bodo nau─Źili iz slabih izku┼íenj drugih dr┼żav. Izku┼ínje, ki so jih pridobile te dr┼żave, se ne nana┼íajo samo na velikost javnega sektorja, ampak tudi na njegovo kakovost. Treba se je demokrati─Źno dogovoriti o strate┼íki viziji za javna podjetja in jo nato uresni─Źiti.
Joachim Becker, izredni profesor na dunajski ekonomsko-poslovni fakulteti, nekdanji gostujo─Źi profesor na Univerzi na Dunaju in Univerzi v Buenos Airesu

Dr┼żavljani proti razprodaji

.

VSE O JAVNI TRIBUNI, PETICIJI, …

NE RAZPRODAJA, TEMVE─î BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE

Te┼í 6 – ─Źas od┼íkodnin!

Ali ┼Żerdin v Sobotni pi┼íe: Dobili smo novo termoelektrarno, Te┼í 6. Najve─Źja investicija v zadnjem desetletju obratuje testno. Vzporedno s testiranjem poteka resno zastavljena korupcijska preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada. Francosko podjetje, ki je postavljalo Te┼í 6, se je korupcijski preiskavi v ZDA izognilo tako, da je brez sojenja privolilo v pla─Źilo dobrih 630 milijonov evrov kazni, ker je v preteklem desetletju delilo podkupnine v Indoneziji, Egiptu, Savdski Arabiji, na Bahamih …
Ameri┼íko pravosodno ministrstvo, ki je francoski Alstom prisililo v pla─Źilo kazni, slovenske epizode pri objavi novice o rekordni globi ni omenjalo. Zanimiv pa je razlog, zakaj ameri┼íke oblasti izrekajo kazen francoski dru┼żbi, ─Źe vemo, da so bile podkupnine izpla─Źane v de┼żelah tretjega sveta, ne pa v ZDA. Razlog je v tem, da je Alstom v ─Źasu korupcijskih dejanj kotiral na newyor┼íki borzi. Leta 2004, torej ┼ítiri leta pred podpisom pogodbe za dobavo opreme za 6. blok ┼ío┼ítanjske termoelektrarne, se je Alstom umaknil z newyor┼íke borze. Medtem ko so se Francozi z Ameri─Źani pogovarjali o vi┼íini denarne kazni, je nekdanji direktor termoelektrarne ┼áo┼ítanj Uro┼í Rotnik zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja ┼żdel v priporu. ┼áe pred ┼ítirimi leti je bil Uro┼í Rotnik eden najvplivnej┼íih ljudi v dr┼żavi. Ne le zato, ker je vodil termoelektrarno, ki se je lotila najve─Źje, najbolj tvegane in – kot ka┼żejo dokazi preiskovalcev – tudi najbolj sporne investicije v zadnjem desetletju, temve─Ź tudi zato, ker mu je vladajo─Źa koalicija pod vodstvom tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja zaupala ┼íe vodenje nadzornega sveta Slovenske od┼íkodninske dru┼żbe, torej enega klju─Źnih finan─Źno-poslovnih vozli┼í─Ź v dr┼żavi.
Kaj se je spremenilo v letu 2014? Se je spremenila le personalna sestava politi─Źne in ┼íe kak┼íne elite ali pa je pri┼ílo tudi do globinskih sprememb? Poskusimo ob koncu leta poiskati znamenja ─Źasa, ki navdajajo z optimizmom. Z optimizmom nas lahko navdaja po─Źasna, a vztrajna krepitev dru┼żbenega imunskega sistema. Policijski preiskovalci, to┼żilci in sodstvo so bili v letu 2014 sposobni raziskovati, preiskati in s pravnomo─Źnimi sodbami tudi kon─Źati kazenske procese o dejanjih, za katera se je ob koncu 20. stoletja zdelo, da bodo dele┼żna le estetskih ocen. Dejanja, ki so ob koncu 20. stoletja veljala za svinjarije, torej neestetska, grda, so leta 2014 tudi kazniva. Ne vsa, a dovolj ┼ítevilna. Ne ┼żivimo ve─Ź v ─Źasu, ko bi bilo v imenu prehoda – prehoda iz SFRJ v neodvisno Slovenijo, prehoda iz mra─Źnega socializma v lu─Ź kapitalizma – dovoljeno vse.
Koliko je h krepitvi dru┼żbenega imunskega sistema prispevala zadnja menjava politi─Źne elite? Odlo─Źitev o postavitvi elitne skupine policijskih preiskovalcev je bila politi─Źna, uzakonjena pa je bila skoraj pred petimi leti. Tudi spremembe v sodstvu in to┼żilski organizaciji so se za─Źele v prej┼ínjem desetletju. Ko gre za krepitev dru┼żbenega imunskega sistema, bo nova politi─Źna oblast storila najve─Ź, ─Źe ne bo delala revolucij. In ─Źe imunskemu sistemu ne bo jemala virov za delovanje.
Kar pa ┼íe ne pomeni, da ekipa Mira Cerarja nima doma─Źe naloge. ─îe se namerava lotevati velikih investicij – denimo gradnje nove ┼żelezni┼íke proge do Kopra ÔÇô, naj najprej zelo natan─Źno doume, kateri deli dru┼żbenega imunskega sistema leta 2008, ko smo pognali investicijo v Te┼í 6, niso delovali. Pred podpisom prve pogodbe za drugi tir potrebujemo zanesljive varovalke. Prilo┼żnost za sporo─Źilo ┬╗mestu in svetu┬ź, da Slovenija ni periferna dr┼żava, kjer je korupcija samoumevni del sistema, pa se ponuja sama od sebe. ─îe je Alstom v Sloveniji posloval podobno kot v Indoneziji ali Egiptu, je ─Źas za za─Źetek pogajanj s francosko multinacionalko. Kak┼ína bo od┼íkodnina za domnevno sporne poslovne prakse?