Politika v službi nemških interesov

Še pred desetimi leti je bila Slovenija primer uspešne zgodbe, danes pa nas v EU obravnavajo kot šolarčke, ki ne premorejo potrebnega znanja o tem, kako se državo vodi. Za to veliko spremembo sta pretežno zaslužna dva dejavnika. Ključni je ta, da si Nemčija ob pomoči EU načrtno podreja šibkejše države južne Evrope. Med osrednjimi žrtvami te njene politike je prav Slovenija, pri njenem uresničevanju pa se prednostno uporablja naslednje že preizkušene prijeme:
1. Ob podpori cenene tuje kreditne ponudbe državo najprej privatno krepko zadolžiti. Ta faza je bila izvedena v letih 2005/08, ko se je bruto zunanji dolg Slovenije povečal za 23,5 milijarde €.
2. Državo primorati, da privatne tuje dolgove podržavi. S tem se ji močno poveča javni dolg, ki preko obresti krepko obremeni njen proračun. Država zaide tako v finančne težave, zaradi česar postane do tujine (v našem primeru do EU oziroma posredno do Nemčije) ubogljiva. Osrednje aktivnosti te faze podrejanja so bile pri nas že v letu 2013 pretežno zaključene.
3. Splošna razprodaja državnega premoženja, ki smo jo po zunanjem diktatu tudi organizacijsko podprli z dvema pomembnima ukrepoma, to je z ustanovitvijo državnega holdinga (SDH) in ustanovitvijo slabe banke, ki se ju prednostno upravlja skladno s tujimi interesi. Pri razprodaji si je Nemčija v naprej rezervirala najslajše kolače, to je letališče Brnik, Telekom in po nekaterih znakih sodeč tudi Luko Koper. Ta faza podrejanja je prav v tem času v polnem zamahu.
Drugi ključni dejavnik, zaradi katerega se naša zgodba o uspehu pospešeno izteka v svoje nasprotje, pa je neučinkovito in hlapčevsko upravljanje države. Pri tem imajo seveda osrednjo vlogo predsedniki vlad. Naj spomnim le na en primer za interese države vprašljivega ravnanja aktualnega predsednika vlade. Ta si je lani pred volitvami glasove volivcev kupoval tudi tako, da nam je obljubljal, da Telekoma tujcem ne bo prodal, takoj po prevzemu vladnega krmila pa nam je sporočil, da smo to prodajo Nemcem obljubili in ker ne želi delovati neverodostojno, jo bomo tudi izvedli. Vsebinsko to pomeni, da bo Telekom v prihodnje namesto slovenske (enako kot letališče Brnik) upravljala nemška država. Da minister, odgovoren za vojaške zadeve, do te spremembe v podjetju, ki ima za državo velik strateški pomen, ne more in ne sme biti brezbrižen, se zdi več kot normalno. Če pri tem ni ravnal povsem po pravilih, zasluži tako njegovo ravnanje kritiko, čeprav teže njegove napake še zdaleč ne gre primerjati z napako tistih, ki so v nasprotju s svojimi pristojnostmi Telekom Nemcem obljubili in pri izvedbi te obljube tudi vztrajajo.
Še en novejši primer naj navedem, kako uslužno naše politične in druge elite strežejo interesom tujega kapitala. Pred kratkim (17.3.2015) je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala celodnevno mednarodno konferenco, posvečeno privatizaciji. Na njej sta med drugimi tudi finančni minister in guverner BS udeležencem pojasnjevala, kako ogromno škodo ima Slovenija zaradi slabega upravljanja državnega premoženja in naj bi se zato vlada ob široki podpori parlamenta in državljanov odločila, da izvede temeljito privatizacijo. Ob njiju sedeči direktor Evropske komisije I.P. Szekely je ob tako dobrih informacijah kar žarel od zadovoljstva. Seveda sta oba naša ugledna politika zamolčala, da je med pomembnimi razlogi za slabo upravljanje državnega premoženja tudi aktualni Zakon o SDH, ki pa ga vlada ne spreminja, ker se ob privatizaciji nanj lahko koristno opira. Tudi te posebnosti našega ravnanja, da namreč pod firmo privatizacije upravljanje strateških podjetij prenašamo z naše na nemško državo, na posvetu ni nihče omenjal, saj bi to preveč opominjalo na to, kar sicer večina ve, da je namreč naša politika močno vprežena v voz nemških strateških interesov.
Andrej Cetinski, Sinteza, 19.3.2015

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja