4. Ekonomika in gospodarstvo

Poslovno okolje, korporacijska zakonodaja

JAVNI DOLG

“Revizija, odpis in druga─Źna politika”
Knjiga, ki je posve─Źena vsem, ki se v Evropi in po svetu upirajo var─Źevalni politiki

Ker je zadol┼żenost dr┼żav pogoj za stroge var─Źevalne ukrepe in pospe┼íeno privatizacijo dr┼żavnega premo┼żenja, se je pomembno vedno znova spominjati, kaj je do tako visoke zadol┼żenosti dr┼żav privedlo. Povzeto po knjigi ┬╗o reviziji, odpisu in druga─Źni politiki┬ź raziskovalcev Komiteja za odpis dolgov tretjega sveta (CADTM) Damiena Milleta in Erica Toussainta na kratko povzemam:
1. Obseg javnega dolga je za─Źel nara┼í─Źati v obdobju 1980ÔÇô2000, ┬╗ko so evropske vlade zni┼żale davke najbogatej┼íih gospodinjstev in velikih podjetij, dale─Ź ve─Źji del bremena pa so prenesle na gospodinjstva s skromnimi dohodki┬ź. Oblasti so privilegirale elite na ra─Źun ve─Źine prebivalstva.
2. Da je dolg nastal zaradi preambiciozne socialne dr┼żave, ne dr┼żi ÔÇô ─Źe bi to dr┼żalo, ┬╗potem rev┼í─Źina v ─Źasu nagle rasti dolga ne bi nara┼í─Źala┬ź. V ─Źasu krize pa je dolg narasel, ker so se zaradi zmanj┼íanja gospodarske dejavnosti mo─Źno zmanj┼íali prilivi dr┼żav, te pa so potem ┬╗pove─Źale zadol┼żevanje, namesto da bi pobrale visok izredni davek pri krivcih za krizo┬ź.
3. V Sloveniji smo s pokojninsko reformo 1999 zni┼żali prispevke delodajalcev za PIZ za 50%, na stopnjo 8,85% od bruto pla─Ź, 2009 je prenehal veljati Zakon o davku na izpla─Źane pla─Źe, stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je padla s 25% na 17%. Dav─Źna reforma iz leta 2006 je predvidela zni┼żanje stopnje davka s 25% na 15% do leta 2015, kar kasneje zaradi nastopa krize ni bilo izvedljivo.
4. Kriza v letih 2007- 08 je zadol┼żevanje mo─Źno pospe┼íila. Po cenah MDS dosegajo izgube evropskih bank 2007 in 2010, zaradi krize 1.000 milijard EUR, to je 8% BDP-ja EU. Dejansko je EK (evropska komisija) odobrila ukrepe za dr┼żavno pomo─Ź finan─Źnim ustanovam v vrednosti 4.600 mrd ÔéČ, od katerih jih je bilo 2.000 porabljenih v letih 2008 in 09.
5. Veliko ve─Źja nevarnost je na ravni zasebnega dolga. V enem od svojih poro─Źil McKinsey Global Institute navaja, da je skupni znesek zasebnega dolga na svetovni ravni 117.000 mrd $, kar je skoraj trikrat toliko kot ves javni dolg, namre─Ź 41.000 mrd$.
6. Dr┼żave evroobmo─Źja, so se namesto pri viru lotile re┼íevanja problema z vzpostavitvijo Evropskega sklada za finan─Źno stabilnost (EFSF), na hitro v maju 2010. Sklad je bil ustanovljen za POMIRITEV FINAN─îNIH TRGOV!, za dolo─Źen ─Źas do leta 2013, sede┼ż ima v Luxemburgu. Njegov cilj je zagotoviti fina─Źno stabilnost evroobmo─Źja z nujno pomo─Źjo dr┼żavam ─Źlanicam, ki imajo fina─Źne te┼żave. EFSF lahko ponudi sve┼ż kapital dr┼żavam, ki za to zaprosijo, pod pogojem, da dr┼żava sprejme zelo strog var─Źevalni program. Lahko tudi posreduje ne sekundarnem trgu, s ─Źimer lahko pomaga bankam, ki imajo v lasti obveznice dr┼żavnega dolga ┬╗tveganih┬ź dr┼żav. Sklad, ki naj bi posredoval s sredstvi do 1.000 mrd ÔéČ je v primeru Irske mukoma zbral 3 mrd ÔéČ.
7. Dogodki so EK povsem prehiteli, za pospe┼íitev dela je Evropski svet predvidel, da ┼że eno leto prej kot je bilo predvideno za─Źne delovati Evropski mehanizem za stabilnost – EMS, ki bo prava mednarodna finan─Źna institucija s prora─Źunom 500 mrd ÔéČ, vklju─Źno z 250 mrd ÔéČ EFSF.
– EMS bodo delno financirale dr┼żave in bo v resnici instrument za prenos bogastva od ljudi k bankam;
– Spremenjen je bil 136. ─Źlen Pogodbe o delovanju EU, ki uvaja mo┼żnost denarne pomo─Ź ─Źlanici evroobmo─Źja pod zelo strogimi pogoji, da se za┼í─Źiti stabilnost evroobmo─Źja;
– ┬╗─îlanice EMS se s tem nepreklicno in brezpogojno zavezujejo, da bodo pla─Źale vsak vpoklic kapitala, ki ga od njih zahteva generalni direktor, v skladu s tem odstavkom, tak zahtevek pa se pla─Źa v 7 dneh od prejema┬ź;
– 32. ─Źlen podeljuje EMS pravno osebnost, tako da lahko spro┼ża sodne postopke (na primer proti dr┼żavi, ki mu ne pla─Źa zahtevanega zneska), medtem ko sam, pa tudi njegovo vodstvo in osebje, u┼żiva diplomatsko imuniteto;
– Poleg tega dokumenti EMS ne bodo javno dostopni !!! ┬╗Arhiv EMS in vsa dokumentacija, ki pripada EMS ali jo ta hrani, sta nedotakljiva.┬ź
– EMS bodo upravljali po na─Źelu kvalificirane ve─Źine: za sprejetje odlo─Źitve bo treba zbrati 85% gasovalnih pravic, ─Źeprav je bilo predvideno konsenzualno odlo─Źanje. To pomeni, da imajo 3 dr┼żave, ki imajo ve─Ź kakor 15% glasov, dejansko pravico veta: Nem─Źija 27,1%, Francija 20,4% in Italija 17,9%.
8. Odpla─Źilo dolga in var─Źevalni na─Źrti so prikazani kot edini na─Źin za ohranitev evropskega na─Źrta integracije. Hitenje pri uveljavljanju var─Źevalnih ukrepov je izviralo iz prizadevanja za za┼í─Źito evropskih bank, ne iz ┼żelje po zagotovitvi vzdr┼żnosti javnih financ. Ker je solventnost bank odvisna od zmo┼żnosti dr┼żav, da jam─Źijo za njihove bilance, je glavna skrb bank postala ┬╗sanacija┬ź javnih financ.
9. Nelegitimen je dolg, ki je nastal v nasprotju s splo┼ínim interesom in v korist priviligirane manj┼íine. V obi─Źajnem pravu velja, ┬╗da je pogodba med dvema strankama veljavna samo, ─Źe lahko stranki samostojno odlo─Źata, torej mora imeti vsaka mo┼żnost re─Źi ne ali zavrniti nekatere dolo─Źbe, ki so v nasprotju z njenimi interesi.
10. Ugledni pravniki in ┼ítevilne organizacije za mednarodno solidarnost ┼że nekaj let uporabljajo pojem sovra┼żnega dolga. Trije kriteriji so obveljali za opredelitev sovra┼żnega dolga:
– odsotnost privolitve: dolg je nastal proti volji ljudstva;
– odsotnost koristi: sredstva so bila porabljena v nasprotju z interesi prebivalstva (za dosego privatnega lastni┼ítva nad proizvodnimi sredstvi);
– poznavanje namenov posojilojemalca na strani upnikov. (upniki so zahtevali privatizacijo in jo finan─Źno podprli)
11. Mednarodno pravo ima dragocene instrumente za ustavitev odpla─Źevanja dolga in izvajanja var─Źevalnih na─Źrtov.
– 103. ─Źlen Ustanovne listine ZN, ki jo morajo dr┼żave ─Źlanice spo┼ítovati, je jasen: ┬╗─îe so obveznosti ─Źlanic OZN po ustanovni listini v nasprotju z njihovimi obveznostmi po drugih mednarodnih sporazumih, prevladajo obveznosti po ustanovni listini.┬ź
12. Vlade se lahko pri enostranski ustavitvi odpla─Źevanja dolgov sklicujejo tudi na nujne razmere in bistveno spremembo okoli┼í─Źin. Ta pravna mehanizma sta zapisana v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969 in v ┼ítevilnih nacionalnih zakonodajah, predvsem za podro─Źje sklepanja pogodb. Sta tudi del mednarodnega obi─Źajnega prava in kot taka veljata za vse dol┼żnike in upnike, pri ─Źemer ni treba dokazovati njihove privolitve, da jih obvezujeta, niti ne nezakonitosti dolga.
– Nujne razmere pomenijo stanje nevarnosti za obstoj dr┼żave
– Mehanizem bistvene spremembe okoli┼í─Źin je materializiran v klavzuli rebus sic stantibus (stvari morajo ostati enake ÔÇô v enakem stanju kakor ob podpisu pogodbe). Ta klavzula vse pogodbene stranke v primeru velike spremembe okoli┼í─Źin, kakr┼ína je tudi evropska kriza dr┼żavnega dolga, odvezuje vseh pogodbenih obveznosti.
Vika Kosti─Ź, SINTEZA, 7.2.2016

Za tiste, ki ┼żelijo ve─Ź:
1. POUDARKI IZ KNJIGE: ┬╗AAA revizija, odpis, druga─Źna politika┬ź
2. INTERVJU s soavtorjem Ericom Toussaint, profesorjem, belgijski zgodovinarjem in politologom, ki se ┼że ve─Ź kot ─Źetrt stoletja ukvarja z dol┼żni┼íko krizo: ┬╗Dolgov ni mogo─Źe odpisati, ker so mo─Źno orodje za uveljavljanje politik, utemeljenih na neoliberalni ideologiji. Neodpis je orodje, instrument teh politik.┬ź

Tihi pianist, SDH IN DUTB

Dr. Jo┼że Mencinger je v Pravni Praksi objavil spodnji, kratek, a pou─Źen ─Źlanek o slovenskih “privatizacijah” in o “normalnem” upravljanju podjetij v polni ali delni dr┼żavni lasti.
V Pravno Prakso pi┼íem ┼że nekaj ─Źasa. Ne gre za donosen posel, a kolumno se pi┼íe, ker se avtorju zdi, da ima bralcem kaj povedati. Lahko je ne preberejo, lahko jo preberejo in se z njo strinjajo, ali pa jo preberejo in se z njo ne strinjajo. ─îe je ne preberejo, je pisanje podobno igranju klavirja v kak┼íni bolj ┬╗nobel┬ź restavraciji ali preddverju hotela, ki mora biti dovolj tiho, da se pri jedi ali pogovoru ne sli┼íi. ─îe se z mnenjem vsi strinjajo, ni mnogo bolje; igranje se sli┼íi, a nikogar ne moti. Igranje je smiselno le, ─Źe poslu┼íalce moti, oziroma ─Źe se bralci kolumne z mnenjem ne strinjajo. Tu imam problem. Poskusi spodbuditi pravnike k temu, da bi ugovarjali, so neuspe┼íni; vse ka┼że, da sem ┬╗tihi pianist┬ź, ki pa upa, da ga bo kdo poslu┼íal, ─Źe bo skladbo zaigral ┼íe enkrat, malo druga─Źe in v bolj primerni uri. O ┬╗privatizaciji┬ź na primer ob zdaj┼ínjih zapletih v Slovenskem dr┼żavnem holdingu (SDH) in Dru┼żbi za upravljanje terjatev (DUTB) ter ob ┼że izvr┼íenih nedavnih prodajah in ┼íe bolj ob napovedanih razprodajah v 2016.
Privatizacije Sloveniji niso prinesle pri─Źakovanega pove─Źanja u─Źinkovitosti, pravi─Źnosti in tudi niso prispevale k politi─Źni demokraciji, kar naj bi bil njihov cilj. Prva, certifikatska, ki je ustvarila 2 milijona ┬╗kapitalistov┬ź, je bila le na prvi pogled pravi─Źna, a takoj je bilo jasno, da 60 odstotkov novih ┬╗kapitalistov┬ź, ki so svoje certifikate prinesli pidom, ker drugje ni bilo prostora, ne bo dobilo ni─Ź. Ve─Źina tistih, ki so jih lahko prinesli drugam, pa je proizvodno premo┼żenje hitro spreminjala v potro┼íno, zato privatizacija podjetjem ni prina┼íala novega kapitala ampak jih je iz─Źrpavala. Tajkunske privatizacije v razdobju hazardiranja pa so s krizo in neumnimi reakcijami politike in bank nanjo prinesle uni─Źenja podjetij, njihovo poceni prodajo tujcem ali ponovno nacionalizacijo potem, ko so jih njihovi za─Źasni privatni lastniki ┼że precej uni─Źili. Lastni┼íki dele┼ż dr┼żave v gospodarskih dru┼żbah na razli─Źnih podro─Źjih gospodarstva zato ostaja velik, in se je ┬╗re┼íevanja┬ź bank celo mo─Źno pove─Źal.
Za upravljanje podjetij v polni ali delni dr┼żavni lasti imamo dve upravljavski dru┼żbi: Slovenski dr┼żavni holding (SDH) in Dru┼żbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). SDH in DUTB naj bi zaupane jima gospodarske dru┼żbe upravljali skladno s Strategijo upravljanja dr┼żavnih gospodarskih dru┼żb (Strategija) in v dolgoro─Źno korist vsem dr┼żavljanom Slovenije. Obenem pa naj bi prepre─Źili vtikanje politike v gospodarstvo, kar je sicer le nesmiselno sprenevedanje; politika se ne more odre─Źi odgovornosti za delovanje celotnega gospodarstva, mora pa se odre─Źi poenostavljanju z zahtevanim donosom kot merilom uspe┼ínosti posameznih dru┼żb v dr┼żavni lasti. Za razliko od privatnega lastnika, ki ga zanima donosnost njegove dru┼żbe, so za dr┼żavo pomembnej┼íi u─Źinki, ki jih dru┼żba ima na celotno gospodarstvo. SDH in DUTB sta bili ustanovljeni iz razli─Źnih razlogov in v razli─Źnih okoli┼í─Źinah; a obe upravljavski dru┼żbi dejansko le razprodajata premo┼żenje, kar naj bi pospe┼íeno po─Źeli ┼íe naprej. To je pravzaprav razumljivo; na njihovem ─Źelu so finan─Źniki; finan─Źnike in ra─Źunovodje pa stranski u─Źinki in dolgoro─Źne posledice ne zanimajo. Uspe┼íni so, ─Źe nekaj, kar je vredno 100, a so dobili za 30, prodajo za 40. A ker ju skupaj s strategijo imamo, ju ne gre ru┼íiti, smiselno pa je spremeniti njun pomen in delovanje.
Da bi se dobremu upravljanju dr┼żavnih gospodarskih dru┼żb pribli┼żali, je prav, da se pomen SDH in DUTB ka┼że tudi v velikosti in sestavi njunih organov upravljanja; njuna nadzorna sveta je treba raz┼íiriti s predstavniki razli─Źnih poklicev in slojev dru┼żbe, ki predstavljajo ┬╗┼żivo┬ź (sindikati) in ┬╗minulo┬ź (upokojenci) delo ter s predstavniki kapitala (izvr┼ína oblasti in ┬╗delodajalska┬ź zdru┼żenja). V nadzornem svetu morajo biti ugledni dr┼żavljani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski dru┼żbi in ki niso odvisni od politi─Źnih strank; ugled jim daje trdnost in odpornost proti politi─Źnim manipulacijam. Pri tem je mogo─Źe uporabiti izku┼ínje drugih dr┼żav, na primer Nem─Źije, kjer so nadzorni sveti velikih dru┼żb, ki so deloma v dr┼żavni lasti, veliki in sestavljeni iz enakega ┼ítevila predstavnikov dela in kapitala. Tak┼ína ureditev v SDH in DUTB naj bi pripeljala tudi do podobne ureditve tudi v drugih gospodarskih dru┼żbah v dr┼żavni ali delni dr┼żavni lasti, ter posredno tudi do druga─Źnih pogledov na njihovo privatizacijo in upravljanje. Se pa mudi, ─Źe sprememb ne bo hitro, bodo odve─Ź, saj ne bo kaj upravljati.
Vsem, ki ste prebrali do konca, ┼żelim vse dobro in veliko dela v prihodnjem letu.
Jo┼że Mencinger, Sinteza, 19.12.2015

Pred sto leti so znali

o financiranju gradnje ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper

Milan Lovren─Źi─Ź, zbiratelj in izdajatelj vrednostnih papirjev, spodaj predstavi, kako so financirali gradnjo ┼żeleznic pred ve─Ź kot stoletjem in zaklju─Źi, da je ob ┼że dolgo poznanih dejstvih odlo─Źitev o gradnji ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper zelo preprosta: a)Investitor je lahko le dr┼żava; b)Donos proge se mora ugotavljati v sklopu celotnega sistema Slovenskih ┼żeleznic; c)Zasebni kapital se vklju─Źil le ob primernem jamstvu dr┼żave; d)Dr┼żava se za posamezno traso odlo─Źi glede vpliva na gospodarski razvoj obmo─Źja ali celotne dr┼żave.

Pred 150 leti so znali, zdaj ne ve─Ź
Drugi tir ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper v zavesti sodobnikov ┼íe vedno ostaja predvsem te┼żko uresni─Źljiva ┼żelja. Bolj kot za tehni─Źno zahtevnost gre za te┼żavnost finan─Źne izvedbe tega projekta. Skrbno spremljam ┼ítevilne ideje in finan─Źne konstrukcije, kako bi zbrali denar za gradnjo ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper. Pri tem pa se rado pozablja na pretekle izku┼ínje, ko so se na┼íi predniki v zadnjem stoletju in pol ┼że lotili ve─Ź projektov gradnje ┼żeleznic in jih tudi uspe┼íno kon─Źali.
Po prou─Źevanju tehni─Źne in finan─Źne izvedbe ju┼żne ┼żeleznice pred ve─Ź kot 150 leti ugotavljam, da so bili izvajalci tako velikanskega projekta ┼żeleznice od Dunaja do Trsta pravi geniji. ┼áe posebno ─Źe jih primerjamo z izvajalci ┼żeleznice Diva─ŹaÔÇôKoper. Proga je precej dalj┼ía, kot naj bi bila zami┼íljena ┼żeleznica do Kopra. Pri vsej veli─Źini projekta ju┼żne ┼żeleznice je treba upo┼ítevati tudi, da se je gradila s krampom in lopato, zdaj pa imamo na razpolago najmodernej┼ío mehanizacijo. V finan─Źnem pogledu imamo razvit ban─Źni sistem in trg kapitala ter nova znanja o poslovanju, vendar ne gre. Razlog naj bi bila prevelika zadol┼żenost dr┼żave ter nezainteresiranost zasebnega kapitala za nalo┼żbo v progo Diva─ŹaÔÇôKoper.
Edini investitor je ┼íe vedno dr┼żava
Preden se lotimo analize navedenih zaviralnih faktorjev (prevelika zadol┼żenost dr┼żave, nezainteresiranost zasebnega kapitala), moramo navesti dva aksioma finan─Źne konstrukcije, in sicer:
1. praviloma je investitor ┼żeleznic dr┼żava, ki obra─Źunava rentabilnost trase v sklopu delovanja celotnega sistema;
2. zasebni investitor bi se vklju─Źil v financiranje, ─Źe bi se povrnil vlo┼żek v 25 do 30 letih z donosom vsaj tri odstotke.
Upo┼ítevaje zgoraj navedena zaviralna faktorja za gradnjo proge, zagotavljanja rentabilnosti v opisanem roku in pri─Źakovanem donosu, edini investitor je ┼íe vedno dr┼żava, ki je tudi lastnik celotne ┼żelezni┼íke infrastrukture. Dr┼żava pa lahko zagotovi finan─Źna sredstva (─Źe izklju─Źimo prora─Źun) iz dveh virov:
– z namensko zadol┼żitvijo na mednarodnih finan─Źnih trgih, kjer je ponudbe dovolj, s ceno kapitala dale─Ź pod tremi odstotki p.a.
– z notranjo zadol┼żitvijo prek izdaje namenske emisije obveznic z dalj┼ío ro─Źnostjo (30 in ve─Ź let) ter s sprejemljivim donosom (vsaj tri dostotke).
Za podkrepitev izvedbe finan─Źne konstrukcije sem analiziral naslednje emisije vrednostnih papirjev, izdane namensko:
– delnica ┼żeleznic ZeltwegÔÇôWolfsbergÔÇôDravogradÔÇôVelenje
– delnica ┼żelezni┼íke dru┼żbe DonavaÔÇôSavaÔÇôJadran
– zadol┼żnica kronskega princa Rudolfa (LjubljanaÔÇôNovo mesto)
– zadol┼żnica De┼żelne banke Kraljevine Galicije
Iz svoje zbirke vrednostih papirjev sem izlo─Źil ┼ítiri dokumente, iz katerih se lahko pou─Źimo, kako so se financirale ┼żeleznice pred 150, 100 in 50 leti. Prou─Źeval sem zgodovino ┼żeleznic na Slovenskem, predvsem iz knjige Ivana Mohori─Źa (ponatis Ljubljana 1968, Slovenska matica). Iz svoje zbirke vrednostnih papirjev pa sem izlo─Źil:
– obveznico ju┼żne ┼żeleznice: Tako so ju┼żne ┼żeleznice (S├╝dbahn-Gesellschaft von September 1858) leta 1885 izdale obveznice v vrednosti 40 milijonov mark nem┼íke veljave. Ro─Źnost izpla─Źila obveznic je bila 83 let. Izdane so bile 1885 leta, zadnje izpla─Źilo pa je bilo v na─Źrtu izpla─Źil navedeno leta 1968. Emisija je bila obrestovana ┼ítiriodstotno p.a. donos 4 odstoten, ro─Źnost 84 let
– obveznico kronskega princa Rudolfa (┼żeleznica LjubljanaÔÇôNovo mesto, 1885), donos ┼ítiriodstoten, ro─Źnost 72 let
– delnico Donava-Sava-Adrija (1931, naslednica ju┼żne ┼żeleznice)
– obveznico zajednice jugoslovenskih ┼żeleznic (1968, donos triodstoten, ro─Źnost dve leti)
Primerjamo lahko samo obveznice, saj je delnica lastninski dokument. Prav omenjena delnica je obljubljala dividende do leta 1968, vendar se to ni zgodilo, ker je ju┼żna ┼żeleznica poslovala z veliko izgubo, ni pa imela ve─Ź koncesije.
Uspe┼ínej┼íi so bili lastniki obveznic. Gradnja vseh ┼żeleznic, za katere so bile izdane navedene obveznice, se je izvajala s koncesijo dr┼żave, ki je vklju─Źevala tudi dr┼żavno jamstvo za njihovo izpla─Źilo.
Ugotovimo lahko, da je ro─Źnost za na┼íe razmere zelo dolga, tako kot je amortizacija (in s tem rentabilitetni ra─Źun) investicije. Donosi so bili zavarovani z dr┼żavnim jamstvom (s koncesijo), valutno pa z zlato klavzulo. Razumljivo je, da je bilo za take vrednostne papirje dovolj zanimanja.
Delni┼íke dru┼żbe so spretno unov─Źevale koncesijo dr┼żave, zato je dr┼żava leta 1874 ukinila dr┼żavne garancije, kar je uzakonila s sekvestracijskim zakonom leta 1877. Vse ┼żeleznice, razen ju┼żne, so bile podr┼żavljene.
Nauki naših prednikov
Kak┼íen je torej nauk iz prou─Źenih dokumentov gradnje slovenskih ┼żeleznic?
1. Iniciator gradnje je bila dr┼żava.
2. Zasebni kapital se je vklju─Źeval ob primernem donosu in jamstvu dr┼żave.
3. Veljavnost vrednostnic je bila usklajena z amortizacijsko dobo (osemdeset in ve─Ź let).
4. Rentabilnost (kosmati donos) so ugotavljali tako, da so novo progo pri┼íteli v celotni sistem ter vsoto delili z dol┼żino vseh prog.

─îe uporabimo ugotovitve gradnje Slovenskih (oziroma K & K) ┼żeleznic na gradnjo proge Diva─ŹaÔÇôKoper, pridemo do naslednjih dejstev:
1. Investitor mora biti dr┼żava oziroma Slovenske ┼żeleznice, ki so v stoodstotni lasti dr┼żave.
2. Donos proge do Kopra se ugotavlja v sklopu celotnega sistema Slovenskih ┼żeleznic (nikakor pa ne samo novozgrajenega odseka).
3. Zasebni kapital se bo vklju─Źil ob primernem jamstvu dr┼żave; pri tem ro─Źnost ni primarna za odlo─Źitev zasebnega vlagatelja.
4. Dr┼żava se je odlo─Źala za posamezno traso, ─Źe je ta omogo─Źila gospodarski razvoj obmo─Źja ali dr┼żave (gradnja tovarn, rudnikov, izkori┼í─Źanje gozdov itd.).

Ob upo┼ítevanju gornjih dejstev je odlo─Źitev o gradnji ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper zelo preprosta, ─Źe se ho─Źemo kaj pou─Źiti od na┼íih prednikov, ki so nam zgradili veliko ┼żeleznic v popolnoma druga─Źnih gospodarskih, tehni─Źnih in socialnih razmerah.
Mag. Milan Lovren─Źi─Ź, 8.10.2015

Zakaj zdravljenje krize ni uspešno?

Barbara Hren je v prispevku z naslovom ┬╗Lekcije in zapu┼í─Źina krize┬ź pregledno predstavila mnenja uglednih tujih in doma─Źih ekonomistov o tem, kaj so vzroki sedanje krize. Ta ┼że sedem let obremenjuje svet in ji ┼íe ni videti konca. Problem je zaskrbljujo─Ź tudi spri─Źo napovedi nekaterih ekonomistov, da smo ┼że na pragu nove krize, ki bo ┼íe globlja od te, ki je ┼íe nismo preboleli. Sodobno gospodarstvo o─Źitno boleha za kroni─Źno boleznijo, ki je ne zdravimo pravilno. Enako kot za vsako drugo bolezen velja tudi za gospodarsko krizo, da je temeljni pogoj za njeno u─Źinkovito zdravljenje pravilna diagnoza, torej poznavanje vzrokov, ki so krizo povzro─Źili in jo ┼íe poganjajo. O teh vzrokih in njihovi odpravi govori ta zapis.
Ekonomisti, katerih mnenja povzema Hrenova, navajajo ┼ítevilne vzroke krize, ki jih je mo┼żno zdru┼żiti v naslednje tri, ki naj bi bili klju─Źni:
1. Ekspanzivna denarna politika. Odraz te politike so bile tako nizke obrestne mere, da so spodbujale prekomerno zadol┼żevanje. Njen osrednji nosilec je bila ameri┼íka centralna banka, po njej pa so se zgledovale tudi centralne banke drugod po svetu. Ta politika je v letih pred krizo mo─Źno pospe┼íevala tr┼żno povpra┼íevanje, kar je krepilo gospodarsko rast in odlo─Źilno pripomoglo k zmanj┼íevanju nezaposlenosti. Zaradi teh rezultatov je bila dele┼żna ve─Ź ali manj splo┼íne naklonjenosti.
2. Deregulacija ban─Źnega sistema. Ban─Źni sistem je eno mo─Źnej┼íih orodij ekonomske politike, seveda ob pogoju, da ga centralna banka ustrezno usmerja, regulira. V skladu z neoliberalno dogmo, da je trg sposoben dobro delovati brez dr┼żavnih posegov, je v pred kriznih letih ta regulacija postajala vse bolj ohlapna. Ena zna─Źilnih posledic takega ravnanja (in prenizkih obrestnih mer) je bil pojav nepremi─Źninskih balonov, ki je bil ┼íe posebno zaznaven v ZDA. Pri njem je ┼ílo za to, da so si lastne domove s pomo─Źjo kreditov na veliko kupovali tudi ljudje, za katere se je v naprej vedelo, da svojih finan─Źnih obveznosti ne bodo mogli popla─Źati, sam finan─Źni sektor pa si je v povezavi s temi zadol┼żitvami omislil ┼íe nekatere inovativne finan─Źne in┼ítrumente, ki so mu prina┼íali lepe dobi─Źke.
3. Uvedba evra. Ta dejavnik se med vzroki krize pojavlja le v Evropi, njegova ┬╗krivda┬ź pa je v tem, da je v sicer manj konkuren─Źnih evropskih dr┼żav spodbudil mo─Źno zadol┼żevanje in s tem tudi prehodno prekomerno gospodarsko rast, od katere pa je zaradi svoje konkuren─Źnosti imela najve─Ź koristi Nem─Źija. To se nam je dogajalo tudi v Sloveniji, kar lepo dokazuje podatek, da smo se v prvem letu po prevzemu evra ÔÇô to je v letu 2007 ÔÇô v tujini dodatno zadol┼żili za dobrih 11 milijard evrov (prete┼żno je ┼ílo za privatne zadol┼żitve ob posredovanju doma─Źih bank), tedanja vlada pa si je lahko pripisala zasluge za visoko gospodarsko rast. K sre─Źi je bila to nerazumno zadol┼żevanje zaradi izbruha krize v letu 2009 prekinjeno, saj bi bili sicer danes zadol┼żeni kot Grki. (Ti so evro prevzeli nekaj let pred nami).
Vsi trije predstavljeni dejavniki imajo nekaj skupnega: mo─Źno so spodbudili vsesplo┼íno zadol┼żevanje in s tem vsaj prehodno tudi dodatno tr┼żno povpra┼íevanje ter gospodarsko rast. Ko so ve─Źje banke v ZDA v letu 2008 po propadu ene od njih spoznale, da so njihove prekomerne finan─Źne nalo┼żbe resno ogro┼żene, so kreditiranje skoraj povsem ustavile, in po tem zgledu so ravnale banke tudi v Evropi. Tr┼żno povpra┼íevanje je zato na hitro mo─Źno upadlo in z njim gospodarska rast, nezaposlenost pa se je krepko pove─Źala. Svet je tako ─Źez no─Ź iz gospodarskega razcveta pre┼íel v globoko krizo.
Ob vzrokih za krizo, o katerih sedaj govorimo, se zdi logi─Źno, da je za njeno ozdravitev potrebno predvsem troje:
a) sanirati je potrebno ban─Źni sistem, saj ta spri─Źo izgub, ki jih je zaradi prekomernega kreditiranja v pred kriznih letih utrpel, ni bil ve─Ź sposoben normalno delovati, brez njega pa je tr┼żno gospodarstvo omrtvi─Źeno;
b) z ustrezno preureditvijo je potrebno okrepiti ban─Źni in denarni sistem kot orodje za u─Źinkovito dr┼żavno usmerjanje tr┼żnega gospodarstva;
c) Evropska unija mora pospe┼íeno po zgledu ZDA uvesti fiskalno integracijo ali pa opustiti skupno valuto evro, vsaj v manj konkuren─Źnih dr┼żavah.
Od gornjih ukrepov so v ZDA in v nekaterih evropskih dr┼żavah (Nem─Źija, Francija, Velika Britanija,ÔÇŽ) prvega od njih, to je sanacijo bank, hitro in u─Źinkovito izvedli v breme dr┼żave. Rezultat je finan─Źno spodobno usposobljen ban─Źni sistem in mo─Źno pove─Źana zadol┼żenost dr┼żave. Ni pa ta ukrep zadostoval za okrepitev tr┼żnega povpra┼íevanja. Tega problema so se zato najprej v ZDA, zadnje ─Źase pa tudi v Evropi, lotili z ekspanzivno monetarno politiko, to je z zni┼żevanjem obrestnih mer na raven, kot je doslej svet ┼íe ni poznal. ┼Żal pa ta prijem, ki sicer velja za enega od povzro─Źiteljev sedanje krize, to pot ne deluje zadovoljivo, saj v gospodarstvu in med prebivalstvom ni dovolj kreditno sposobnih oseb, ki so pripravljene svojo porabo ve─Źati na ra─Źun zadol┼żevanja. Za re┼íitev te te┼żave je zopet ÔÇô vsaj za ZDA to velja ÔÇô poskrbela dr┼żava na ta na─Źin, da sama v raznih oblikah pospe┼íuje tr┼żno povpra┼íevanje, za to potrebna sredstva pa si zagotavlja z zadol┼żevanjem. Po tej poti jim je (v ZDA) uspelo krizo iz leta 2008 v velikem delu sanirali, a so ob tem ustvarili dve novi krizni ┼żari┼í─Źi. Eno predstavlja velika zadol┼żenost dr┼żave, za katero nih─Źe ne zna napovedati, kako se jo bo saniralo, drugo pa inflacija borznih cen vrednostnih papirjev (delni┼íki balon), ki ga poganjajo ekspanzivna monetarna politika in premalo obdav─Źeni dohodki bogatih. Pravih vzrokov krize o─Źitno niso uspeli pozdraviti, smo pa zato bogatej┼íi vsaj za spoznanje, da je dr┼żava, podprta z zadostnimi finan─Źni sredstvi, v krizi edina sposobna zagotoviti dodatno povpra┼íevanje, ki je pogoj za stabilno in u─Źinkovito delovanje trga. (Mimogrede: pravkar navedena ugotovitev je negacija ene temeljnih dogem, ki jih u─Źi neoliberalizem).
Precej slab┼íe kot v ZDA nam gre pri obvladovanju krize v Evropi. Te┼żave povzro─Źata predvsem dve zadevi. Ena je evro, ki smo ga prej omenili kot enega klju─Źnih vzrokov za krizo. Za njegovo normalno delovanje bi Evropa, kot re─Źeno, potrebovala fiskalno integracijo po vzoru ZDA, kar pa je neizvedljivo, ┼íe najbolj zaradi nasprotovanja Nem─Źije. Alternativna re┼íitev bi bila, da predvsem manj konkuren─Źne dr┼żave ju┼żne Evrope ponovno uvedejo svoj lastni denar. Tudi tej mo┼żnosti se vsaj ┼íe nekaj ─Źasa ne obeta uspeh, saj ji Nem─Źija ne zagotavlja podpore; evro se je namre─Ź potrdil kot orodje, ki ji veliko pomaga pri utrjevanju njenega ┼że prevladujo─Źega polo┼żaja na stari celini. Problemov, ki jih evro povzro─Źa kot dejavnik krize v Evropi, se torej ne razre┼íuje, prej se sme re─Źi, da se jih celo poglablja.
Druga te┼żava, ki jo ima Evropa v primerjavi z ZDA pri obvladovanju krize, je njena nepripravljenost, da se dr┼żavo, podprto s sredstvi iz zadol┼żevanja, uporabi za krepitev tr┼żnega povpra┼íevanja. Namesto tega se v Evropi vztraja pri strogem prora─Źunskem var─Źevanju, kar mo─Źno ote┼żuje o┼żivljanje gospodarske rasti. Tudi za to politiko ima najve─Ź zaslug Nem─Źija, saj ji ta koristi pri podrejanju ┼íibkej┼íih evropskih dr┼żav.
Predvsem zaradi razlogov, katerih ozadje so specifi─Źne nem┼íke ambicije po prevladi, je torej Evropa pri obvladovanju krize manj u─Źinkovita od ZDA. Pa tudi onkraj ┬╗lu┼że┬ź jim ni uspelo pozdraviti njenih pravih vzrokov in se jim zato obeta njena ponovitev, verjetno v ┼íe bolj bole─Źi obliki. Osrednji vzrok krize je namre─Ź vsaj po mojih spoznanjih to, da si sodobno gospodarstvo brez aktivne podpore dr┼żave samo ne zmore zagotavljati zadostnega tr┼żnega povpra┼íevanja, ki je pogoj za njegovo stabilno delovanje. Da dr┼żava to svoje poslanstvo lahko u─Źinkovito opravlja, potrebuje sodobna dru┼żba predvsem dvoje:
a) mo─Źno dr┼żavo, ki se jo u─Źinkovito in eti─Źno upravlja v korist ve─Źine;
b) progresivno obdav─Źitev bogatih, ki dr┼żavi zagotavlja zadostna sredstva za izvajanje njenih ekonomskih in socialnih funkcij.
Dr┼żavo s prete┼żno takimi karakteristikami smo v razvitem svetu ┼że poznali v drugi polovici prej┼ínjega stoletja. Pravo nasprotje teh usmeritev je neoliberalna dr┼żava: ta naj bi bila vitka, njeno upravljanje se prednostno podreja interesom kapitala, pri obdav─Źitvi bogatih pa se te┼żi k re┼íitvam, ki ustrezajo enotni dav─Źni stopnji za revne in bogate. ┼Żal neoliberalizem danes pri upravljanju dr┼żave prevladuje in dokler bo tako, si tudi ne moremo obetati prihodnosti, ki je ne bodo obremenjevale ekonomske pa tudi druge krize.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 29.8.2015

Jaz sem Grk

Prispevek “Jaz sem Grk“, avtorja Bogdana Bi┼í─Źaka, objavljen v Sobotni prilogi Dela, govori o tem, da nesre─Źa, v kateri so Grki, lahko doleti tudi nas. Zato je dobro vedeti, kje so njeni vzroki. V prispevku jih Bi┼í─Źak lepo predstavlja, na nekatere od njih pa ┼żelim ┼íe sam opozoriti, tudi z nekoliko druga─Źnih vidikov.
Osrednji problem Gr─Źije je njen javni dolg. Ta ─Źas zna┼ía okoli 320 milijard (mrd) evrov, kar je krepko ve─Ź, od njenega BDP. Dejavnikov, ki so povzro─Źili to zadol┼żitev, je ve─Ź, med pomembnej┼íe pa ka┼że uvrstiti tri, ki se med seboj dopolnjujejo in so bili prav zato v Gr─Źiji izjemno u─Źinkoviti. To ┬╗trojko┬ź sestavljajo:
a) Veliki ameri┼íki in evropski finan─Źni kapital, ki uporablja zadol┼żevanje ┼íibkej┼íih dr┼żav ne le za zadovoljevanja svojih neposrednih profitnih interesov, pa─Ź pa ga zlorablja tudi kot in┼ítrument za njihovo ekonomsko in politi─Źno podrejanje.
b) Politika, ki je Gr─Źijo ves ─Źas slabo upravljala, jo prekomerno zadol┼żevala in dopustila, da je velik del tako pridobljenih sredstev izpuhtel v kanalih korupcije.
c) Evropska unija, ki v razmerju do svojih ┼íibkej┼íih ─Źlanic prednostno varuje interese kapitala in njenih najmo─Źnej┼íih ─Źlanic, ┼íe predvsem Nem─Źije. To njeno usmeritev u─Źinkovito podpira tudi evro, skupni evropski denar.
Oglejmo si na konkretnem primeru, kako gornja trojka deluje. Leta 2011 je gr┼íki zunanji dolg (z vklju─Źno 110 mrd ne pla─Źanimi obrestmi) narasel na 350 mrd evrov, kar bi upnike ÔÇô predvsem gre za nem┼íke in francoske banke ÔÇô utegnilo resno prizadeti, saj je o─Źitno, da Gr─Źija tega dolga ne bo zmo┼żna popla─Źati. Zato se je druga trojka – Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska unija – lotila sanacije tega problema. Gr─Źiji se je odpisalo del obresti in ji zagotovili 240 mrd sredstev, ki pa jih je ta morala prete┼żno porabiti za odpla─Źilo obveznosti do tujih bank. Pomembni so predvsem tile rezultati te re┼íevalne operacije: 1. riziki, povezani z gr┼íkim dolgom, so sedaj prete┼żno ┬╗podr┼żavljeni┬ź; tudi Sloveniji se obeta, da bo v tej zvezi utrpela za ve─Ź kot milijardo evrov ┼íkode; 2. po dobrih dveh letih var─Źevanja, ki so ga vsilili Gr─Źiji, so njegovi osrednji rezultati taki: BDP dr┼żave je nazadoval za okoli 25%; brezposelnost se je povzpela na 26%, pri mladih celo na 65%; 3. Gr─Źija bolj kot na suvereno dr┼żavo danes spominja na protektorat.
Podobno kot Gr─Źije so se isti akterji lotili tudi podrejanja Slovenije. Najprej so nas pripravili do tega, da smo se v tujini krepko zadol┼żili. To smo prete┼żno storili v letih 2006 do 2008, ko smo skupni zunanji dolg pove─Źali za 20 mrd evrov. K ┬╗uspehu┬ź te operacije je veliko pripomogel prevzem evra, saj smo si zgolj v prvem letu njegove uporabe (2007) dodatno nabrali za dobrih 11 mrd dolgov. Prete┼żno je ┼ílo pri tem za privatne dolgove, ki jih je bilo potrebno v naslednjem koraku spremeniti v javni dolg, saj je bilo le na ta na─Źin njihovo popla─Źilo dovolj dobro zavarovano. Ta, druga faza, je bila po zunanjem diktatu v najve─Źjem delu opravljena v letu 2013 v okviru operacije ┬╗sanacija ban─Źnega sistema┬ź. Seveda so nam bili nalo┼żeni tudi var─Źevalni ukrepi, od katerih je med najte┼żjimi ta, da smo se morali z ustavo zavezati, da se kot dr┼żava v prihodnje dolgoro─Źno ne bomo zadol┼żevali. Klju─Źne rezultate teh in nekaterih drugih vsiljenih obvez (pospe┼íena privatizacija,ÔÇŽ), lahko opredelimo tako: 1. namesto razmeroma velikih privatnih dolgov imamo danes do tujine velik in zelo obremenjujo─Ź javni dolg; 2. mo─Źno smo oslabili socialno dr┼żavo in sprejeli ─Źvrste zaveze, da bomo z njenim kr─Źenjem tudi v prihodnje nadaljevali; 3. svojo dr┼żavnost smo resno oslabili in vse bolj se spreminjamo v neke vrste (nem┼íki) protektorat.
Podrejanja Slovenije so se torej lotili podobno, kot so to storili v primeru Gr─Źije, le da so pri nas posledice manj bole─Źe. Bi┼í─Źak ima zato prav, ko pi┼íe, da je narobe, ko za nesre─Źo, v kateri se je zna┼íla Gr─Źija, pogosto krivimo ┬╗lene┬ź Grke. Tako njim kot nam bi bilo namre─Ź veliko lep┼íe ob dobrem vodenju dr┼żave in ob pogoju, da bi se znali u─Źinkovito upreti neoliberalnemu slu po bogatenju in podrejanju.
Bogdan Bi┼í─Źak, Sinteza, 14.8.2015

Sline po kadrovanju

Upravljanje dr┼żavnih podjetij se obra─Źa v pravo smer, le politiki bodo morali upo┼ítevati zakon in se nehati vme┼íavati v poslovanje teh dru┼żb, pravi Peter Kralji─Ź.
O sprejeti strategiji upravljanja kapitalskih nalo┼żb dr┼żave pravi, da gre za dober korak v pravo smer, da pa je opravljena klasifikacija ┼íele prvi korak in, da to ┼íe ni strategija, ampak so le smernice, kako naj bi se ta podjetja pozicionira in naprej razvija, pravo strategijo za posamezna podjetja pa lahko razvijejo le uprave in nadzorni sveti teh podjetij.
Zanimivo je, da kot zaprise┼żeni zagovornik konkuren─Źnega tr┼żnega sistema o privatizaciji pravi: ┬╗─îe bodo strate┼íka in pomembna podjetja dobro vodena in bodo dosegala cilje, ki zadevajo dobi─Źkonosnost, potem ni pomembno, ali je lastnik dr┼żava ali zasebnik. Pomembno je, da dr┼żava ravna kot odgovoren lastnik, ne pa da so dr┼żavna podjetja obravnavana kot domovina nekaterih politi─Źnih strankÔÇŽ Uprava SDH bo za strate┼íka podjetja morala zagotoviti, da bodo imela ustrezno kvalificirane uprave in da bodo razvila u─Źinkovite strategije. Cilj bi moral biti, da se pove─Źuje vrednost tega dr┼żavnega premo┼żenja, s ─Źimer se ustvarja rezerva za na┼íe potrebe v prihodnosti, ne pa da se podjetja iz─Źrpavajo, kot se je to pri nas dogajalo do zdaj. ─îe pogledamo samo primer Triglava ali Telekoma Slovenije: ve─Ź kot 80 odstotkov dobi─Źka je bilo namenjenega za dividende. To je popolno iz┼żemanje teh podjetij…. Za portfeljska podjetja pa je vpra┼íanje, po kak┼íni ceni se bodo prodala. ─îe prodajo NKBM razumejo kot uspe┼íno, ne vem, ali smo na isti ravni. ─îe daste v banko 800 milijonov evrov in potem prodate za 250 milijonov, je to ─Źuden poselÔÇŽ┬ź
Predlaga, da bi kupnine od prodanih podjetij investirali v perspektivna podjetja. To so ve─Źinoma mala in srednja podjetja, ki so podkapitalizirana. Slovenija bi morala podpirati podjetja, ki imajo perspektivo, saj bi to lahko imelo multiplikativni u─Źinek.
In zaklju─Źi: Po 25 letih samostojnosti, bi bilo dobro, da bi enkrat naredili maturo in se za─Źeli vesti zrelo. Politika mora postati resna in odgovorna, v aktivno poslovanje se ne sme vme┼íavati, za to sta odgovorna nadzorni svet in uprava SDH.

Drugi tir

┼íolski primer slabega upravljanja dr┼żave

Za dr┼żave srednje Evrope je Luka Koper eno najpomembnej┼íih pristani┼í─Ź. Da se prednosti njene zemljepisne ume┼í─Źenosti lahko polno izkoristi, mora imeti dobre transportne povezave, predvsem do Avstrije in Mad┼żarske. Ta ─Źas s temi povezavami ni ve─Źjih problemov, se bodo pa v naslednjih letih pojavili, saj zmogljivosti sedanje ┼żelezni┼íke proge od Kopra do Diva─Źe ob razmeroma hitro nara┼í─Źajo─Źemu pretovoru v luki ne bodo ve─Ź zadostovale. Ta investicijsko zahteven problem naj bi se razre┼íilo z izgradnjo drugega tira med Koprom in Diva─Źo, pri ─Źemer sta na izbiro dve mo┼żnosti: po eni naj bi se drugi tir gradilo vzporedno z obstoje─Źim tirom, po drugi pa naj bi potekal po povsem novi trasi. Prednost nove trase naj bi bila v tem, da naj bi na njej zgrajeni tir omogo─Źal precej ve─Źje hitrosti vlakov, njena slaba stran pa je, da je finan─Źno veliko bolj zahtevna, saj zna┼ía njena ocenjena predra─Źunska vrednost kar 1,4 milijarde evrov.
Drugi tir je za dr┼żavo nedvomno pomemben strate┼íki projekt. Njegovo izvedbo ima na skrbi g. Ga┼íper┼íi─Ź, minister za infrastrukturo, a se je je lotil na na─Źin, ki ne zbuja zadostnega zaupanja. To mnenje opiram na naslednja, tudi njegova ravnanja:
– Ko je pred slabim letom prevzemal vodenje ministrstva, je Ga┼íper┼íi─Ź ob svoji predstavitvi parlamentu izhajal iz ocene, da Slovenija drugega tira vsaj ┼íe 30 let ne bo potrebovala. Od ─Źloveka, ki v aktualnost tega projekta ne verjame, je te┼żko pri─Źakovati, da ga bo zavzeto in racionalno uresni─Źeval.
– Igor Kadunc (8.6.2015) in Mitja Vilar (23.7.2015) sta objavila dva strokovno tehtna prispevkav, v katerih poleg drugega dokazujeta ekonomsko nesmiselnost tega, da bi drugi tir po novi trasi gradili predvsem zato, da bodo vlaki po njem lahko vozili s hitrostjo 160 km na uro. Verjetno ne vesta vsega, kar minister ve, in ta zato sedaj kljub svojim prej┼ínjim pomislekom gradnjo po novi trasi podpira. Na kaj opira to spremembo v mnenju, nam verjetno ne bo zaupal, med drugim zato ne, ker na njegovem ministrstvu investicije v drugi tir menda ┼íe niso utegnili prou─Źiti z vseh relevantnih vidikov. So se pa tega lotili v tujini, konkretno v OECD, in od tam nam sporo─Źajo, da je gradnja drugega tira ekonomsko mo─Źno vpra┼íljiva. Predlagajo nam druga─Źno re┼íitev in sicer to, da naj bi tovor na relaciji Koper-Diva─Źa preva┼żali s kamioni. To idejo je Jo┼że P. Damijan, ki je ekonomiko gradnje drugega tira verjetno doslej najresneje prou─Źil, ocenil kot neumnost (glej Damijan blog).
– Minister Ga┼íper┼íi─Ź nam obljublja, da bo za financiranje izgradnje drugega tira pridobil privatnega partnerja. Tudi to mo┼żnost je Jo┼że P. Damijan prou─Źil in jo ocenjuje za neresno. Ugotavlja namre─Ź (glej njegov blog), da je drugi tir, ─Źe ga obravnavamo kot nalo┼żbo dr┼żave, aktualen in ekonomsko zanimiv projekt, kot privatna nalo┼żba pa je sam po sebi povsem neprivla─Źen.
Vsiljuje se vtis, da minister Ga┼íper┼íi─Ź aktivnosti v zvezi z drugim tirom usmerja v skladu z njegovo prvotno oceno, da bo Slovenija vsaj ┼íe 30 let dobro shajala tudi brez te nalo┼żbe in se naj zato z njo ta ─Źas pretirano ne obremenjuje. Mo┼żne pa so tudi druga─Źne razlage njegovega ravnanja. Ena takih je, da nam bo resnega partnerja za gradnjo drugega tira vendarle na┼íel, a to ne bo privatni kapital, pa─Ź pa bo ┼ílo za nem┼íke ┼żeleznice, torej dr┼żavno podjetje. Seveda bo potrebno v tem primeru Nemcem za to njihovo sodelovanje ponuditi ┼íe kaj ve─Ź, recimo vplivno solastni┼ítvo v Luki Koper in v Slovenskih ┼żeleznicah. Taka ponudba bi jim gotovo veliko pomenila pri uresni─Źevanju ambicije, da si zagotovijo trajen vpliv na ravnanje na┼íe dr┼żave. Zelo verjetno so si prav zato ┼że prilastili na┼íe edino letali┼í─Źe (sedaj ga posredno upravlja nem┼íka dr┼żava), nem┼íke ┼żeleznice ┼że kupujejo na┼ía avtobusna podjetja, prej ali slej pa bo njihov tudi slovenski Telekom. Je pa─Ź tako, da kdor obvladuje informacijske in klju─Źne transportne tokove, ta ima mo─Ź, s katero si lahko veliko drugega podreja. Nemci pa ambicij po podrejanju niso opustili, za to ponujajo Evropi vse ve─Ź dokazov.
Naj zaklju─Źim z naslednjo mislijo. To, kako obravnavamo nalo┼żbo v drugi tir, bo lahko slu┼żilo za ┼íolski primer slabega upravljanja dr┼żave. ┼áe desetletje takega vladanja, kot smo ga zmogli v preteklih desetih letih, bo zadostovalo, da bo od na┼íe dr┼żavnosti ostala zgolj ┼íe lupina brez prave vsebine.
Andrej Cetinski, Sinteza, 1.8.2015

Strategija upravljanja z dr┼żavnim premo┼żenjem

Strategija, ki dolo─Źa, kaj naj bi po─Źeli z ve─Ź kot 11 milijardami dr┼żavnega premo┼żenja je sprejeta. Popraviti je treba tudi zakona o SDH in DUTB (!)
Strategija se v upravljanje SDH in DUTB ne poglablja, vendar je upravljanje kapitalskih nalo┼żb dr┼żave, kakor ga urejata zdaj┼ínja zakona, nesprejemljivo in dolgoro─Źno ┼íkodljivo. V nadaljevanju navajamo dve hudi pomanjkljivosti, ki jih je nujno ─Źim prej odpraviti: a)Te┼żko obvladljiv konglomerat in b)Slabo koncipiran nadzorni svet.
a) V upravljanju SDH je blizu 100 dru┼żb. Tu je celotna energetika, ┼żeleznice, DARS, po┼íta, luka, zavarovalnice, banke in dalje nalo┼żbe v Krki, Gorenju, Savi, Petrolu, Telemachu in v ┼íe ve─Ź manj┼íih podjetjih, ki se jih bo prete┼żno privatiziralo. Skratka, SDH je konglomerat povsem razli─Źnih podjetij po dejavnosti in po velikosti. V svetu ne bomo na┼íli primerjave, saj tako nerazumno sestavljenih podjetni┼íkih sistemov ni mogo─Źe u─Źinkovito upravljati. Za odpravo te pomanjkljivosti bi bilo smiselno upravljanje znotraj SDH organizirati divizijsko ali pa ga celo prenesti na ve─Ź pravnih oseb – delni┼íke dru┼żbe oziroma sklade. Ob tem je seveda potrebno dolo─Źiti tudi strate┼íke cilje za vsako podro─Źje.
Strategija pa popolnoma prezre izjemno pomembno vlogo dr┼żavnega premo┼żenja, ki je zbrano v DUTB. Ali naj dr┼żavno premo┼żenje upravljata dve povsem lo─Źeni in┼ítituciji samo zaradi tega, ker jih imamo, ker imamo dva razli─Źna zakona?! Isto─Źasno je torej potrebno tudi upravljanje premo┼żenja DUTB divizijsko organizirati znotraj SDH.
b) Kvaliteta upravljanja poslovnega sistema je odvisna predvsem od njegovega nadzornega sveta. Ta mora zato biti strokovno mo─Źan, njegovi ─Źlani pa morajo zastopati interese kapitala, dela in ┼íir┼íe javnosti. V Nem─Źiji ta problem urejajo tako, da imajo njihovi NS (v ve─Źjih podjetjih, kar SDH vsekakor je) po 20 ─Źlanov, od katerih jih 10 zastopa interese kapitala ter o┼żje in ┼íir┼íe dr┼żave, druga polovica pa interese dela, to je zaposlenih ter ┼íir┼íe dru┼żbene interese. V nasprotju z nem┼íko prakso pa NS na┼íega SDH sestavlja 5 ─Źlanov, ki jih dejansko postavi finan─Źni minister. Za odpravo te pomanjkljivosti je nujno omejiti upravljavsko mo─Ź politike, – kar je prvi pogoj za u─Źinkovitej┼íe upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja – in zato naj vsaj polovico od najmanj dvanajstih ─Źlanov nadzornega sveta predlaga zainteresirana in ustrezno organizirana civilna dru┼żba (sindikati, ZDUS ter gospodarska zdru┼żenja oz. zbornice). Vsi kandidati za NS pa morajo imeti z uspe┼íno prakso dokazljivo upravljavsko znanje in njihova eti─Źnost ne sme biti v ni─Źemer vpra┼íljiva.
Ponesre─Źene re┼íitve iz zakonov o SDH in DUTB je torej nujno korigirati in sicer glede NAMENA in CILJEV ter ORGANIZIRANOSTI in UPRAVLJANJA.

Nekaj dodatnih gradiv, ki jih je Sinteza-KCD poslala vsem poslanskim skupinam in ministrstvom:
– 27.2.2015 – Kako upravljati dr┼żavno premo┼żenje in predlog sprememb zakonov o upravljanju SDH in DUTB;
– 15.3.2015 – Komentarji in pripombe k osnutku Strategije upravljanja kapitalskih nalo┼żb dr┼żave ter mnenje glede namena in upravljanja SDH in DUTB
– 29.6.2015 – PRIPOMBE k Strategiji upravljanja kapitalskih nalo┼żb dr┼żave

Miroslav Marc, SINTEZA, 15.7.2015

Zlato fiskalno pravilo

mo─Źno orodje neoliberalne politike

Pred pribli┼żno dvema letoma je Slovenija pod zunanjimi pritiski v ustavo zapisala obvezo, poznano z imenom ┬╗zlato fiskalno pravilo┬ź (ZFP), pred kratkim pa je parlament sprejel ┼íe zakon, s katerim dr┼żava konkretneje opredeljuje, kako bo to obvezo uresni─Źevala. Osrednja vsebina ZFP je zahteva, da morajo biti prihodki in odhodki dr┼żave srednjero─Źno uravnote┼żeni, kar pomeni, da se dr┼żava ne sme ve─Ź zadol┼żevati, vsaj ne dolgoro─Źno. Ta obveza je mo─Źno problemati─Źna, o tem, zakaj tako mnenje, posku┼íam pojasniti v tem prispevku.
Najprej o vlogi zadol┼żevanja oziroma kredita. ─îe naj tr┼żno povpra┼íevanje ne zaostaja za ponudbo, mora del dru┼żbe, ki ustvarja prihranke, le te vsaj prehodno prenesti na tisti del dru┼żbe, ki tro┼íi ve─Ź od njegovih prihodkov in ima torej finan─Źne primanjkljaje. Te prenose prihrankov se prete┼żno izvede s kreditom in zato ima ta izjemno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti trga in gospodarske rasti. V novej┼íem obdobju, ko vse bolj prevladuje neoliberalni kapitalizem, pa kredit svojega poslanstva ne izvaja ve─Ź zadovoljivo. Razlog je to, da imajo vse bolj bogati vedno ve─Źje prihranke, ve─Źina prebivalstva pa je vse bolj revna in kreditov ni sposobna vra─Źati, seveda pa tudi ne najemati. Ta razkorak med ponudbo in zdravim povpra┼íevanjem po kreditih je med osrednjimi povzro─Źitelji krize, ki je svet zajela v letu 2008. Predvsem v ZDA pa tudi ponekod po Evropi so se z njo u─Źinkovito spopadli, osredji prijem, ki je bil pri tem uporabljen, pa je bila krepko pove─Źana poraba dr┼żave, ki jo je ta financirala z zadol┼żevanjem. Kratko povzeto: zadol┼żevanje dr┼żave se v neoliberalnem kapitalizmu potrjuje kot nepogre┼íljiv in┼ítrument za vzdr┼żevanje znosnega tr┼żnega povpra┼íevanja, ki ga vse bolj spodjedajo razlike med bogastvom na eni strani in rev┼í─Źino na drugi. Onemogo─Źiti njegovo uporabo tako, da se ustavno uzakoni ZFP, se zato ka┼że kot vse prej kot razumno ravnanje.
ZFP v ZDA ne upo┼ítevajo, saj se je njihov dr┼żavni dolg od leta 2007 do lani podvojil (leta 2007 je bil 63% BDP, lani pa 103%). Na tej nenavadni prepovedi zadol┼żevanja vztraja predvsem Nem─Źija, ki ga je podobno kot marsikaj drugega vsilila EU in tako velja sedaj za evropsko mantro.
Posku┼íajmo na primeru Slovenije oceniti, kako naj bi ZFP delovalo. Pri tem je koristno poznati klju─Źne podatke o strukturi na┼íega prora─Źuna, predvsem naslednje (leto 2014):
– Z davki in prispevki se zbere 85% prora─Źunskih prihodkov, tri najve─Źje postavke pa so: socialni prispevki – 35%, DDV in tro┼íarine ÔÇô 34%, dohodnina 12%.
– Za socialne in podobne dajatve se nameni 45% prora─Źunske porabe, za javni sektor (zdravstvo, ┼íolstvo, javno uprava,..) pa 44%.
– Prora─Źunski odhodki so bili lani za 8% vi┼íji od prihodkov.
Mo┼żna prora─Źunska poraba bo ob ZFP odvisna le ┼íe od prora─Źunskih prihodkov. Njihov prete┼żni del odpade na davke in prispevke. Prihodki bodo torej rastli predvsem z ve─Źanjem BDP, lahko pa tudi na ra─Źun ostrej┼íega obdav─Źevanja. Kar zadeva slednje, je treba ra─Źunati z nasprotnim procesom, to je z zni┼żevanjem dav─Źnih obremenitev. To namre─Ź ustreza neoliberalni logiki in skladno z njo vlada ┼że napoveduje odpravo najvi┼íje dohodninske stopnje, iz gospodarstva pa prihajajo zahteve po zni┼żanju socialnih prispevkov za visoke pla─Źe (socialna kapica), ki jim bo vlada prej ali slej prisluhnila. Z veliko zanesljivostjo je torej treba ra─Źunati, da se bo dele┼ż davkov v BDP v naslednjih letih zni┼żal, dav─Źne spremembe pa bodo predvsem koristile sloju prebivalstva, ki ┼że ima ve─Ź od povpre─Źja.
─îe odmislimo pravkar omenjene dav─Źne spremembe, bo prihodnja prora─Źunska poraba odvisna predvsem od gospodarske rasti. Nanjo vpliva ve─Ź dejavnikov, od katerih je primerno tu izpostaviti le enega, to je prora─Źunsko porabo. Na ravni dr┼żave logika, po kateri lahko potro┼íi┼í najve─Ź toliko, kot zaslu┼żi┼í, ne deluje enako kot v gospodinjstvu. Prora─Źunska poraba namre─Ź pospe┼íuje tr┼żno povpra┼íevanje in s tem gospodarsko rast, ob vi┼íjem BDP pa so ve─Źji tudi prora─Źunski prihodki. Ta povezava deluje seveda tudi v nasprotni smeri, saj prora─Źunsko var─Źevanje zni┼żuje BDP in s tem tudi prora─Źunske prihodke. Zato povzro─Źa prora─Źunsko var─Źevanje, ki ga Bruselj skladno z idejo o ZFP vsiljuje evropskim obrobnim dr┼żavam, predvsem veliko nezaposlenosti in bede, bore malo pa je od njega koristi.
Dr┼żava, ki se jo dobro upravlja, lahko torej ve─Źanje prora─Źunske porabe izkoristi kot orodje za pospe┼íevanje gospodarske rasti. To mo┼żnost pa bo te┼żko uporabila, ─Źe se sama z ustavo zave┼że, da se ne bo zadol┼żevala. Tudi s tega vidika je ZFP vse prej kot razumen ukrep, saj bo zaradi njega na┼ía gospodarska rast v prihodnje ni┼żja, kot bi vsaj potencialno lahko bila. Kot primer omejitve, ki jo za dr┼żavo predstavlja ZFP, naj omenimo, da spri─Źo tega, da se dr┼żava dolgoro─Źno ne sme ve─Ź zadol┼żevati, ne bomo mogli sami graditi drugega tira do Kopra. Gradnjo bo lahko financiral le tuj kapital, ki pa se tega zahtevnega posla ne bo lotil, ne da bi za ┬╗nagrado┬ź dobil ┼íe dovolj zanimiv povezan posel, recimo klju─Źno vlogo pri upravljanju luke Koper.
Zaradi ZFP bodo torej prora─Źunski prihodki dr┼żave slej ko prej ni┼żji, kot bi sicer lahko bili. Temu se bo morala prilagoditi tudi poraba. Najbolj bo na udaru javni sektor, to so predvsem ┼íolstvo, zdravstvo in javna uprava, ki danes potro┼íijo blizu polovice prora─Źunskih sredstev. Ta sektor bo svoje finan─Źne zadrege zelo verjetno razre┼íeval po dveh poteh, to je z racionalizacijo poslovanja in s privatizacijo. V javni upravi je zato v prihodnje treba pri─Źakovati zmanj┼íevanje ┼ítevila zaposlenih in tudi privatizacijo nekaterih njenih aktivnosti, v zdravstvu in tudi v ┼íolstvu pa se nam obeta obse┼żnej┼ía privatizacija.
Pribli┼żno enak obseg sredstev kot za javni sektor namenja prora─Źun socialnim in podobnim potrebam. Tudi to porabo se bo zaradi ZFP finan─Źno dodatno omejevalo, kar velja ┼íe predvsem za pokojnine.
Naj kratko povzamem, kaj naj si obetamo od ZFP. Predvsem naslednje: ni┼żjo gospodarsko rast od potencialno mo┼żne, manj dr┼żave in ve─Ź trga tudi tam, kjer ga doslej nismo poznali, ┼íibkej┼ío socialno dr┼żavo, pove─Źano materialno razslojenost prebivalstva, bolj avtoritarno upravljanje dr┼żavnih financ, ve─Źjo mo─Ź kapitala pri upravljanju dr┼żave. Vse na┼ítete spremembe pomenijo nadaljnji odmik od socialno-tr┼żnega gospodarstva in krepitev neoliberalnega kapitalizma. Kvaliteta ┼żivljenja povpre─Źnega Slovenca se bo na sploh poslab┼íala, pa ne zgolj zaradi materialnih razlogov, pa─Ź pa ┼íe bolj zaradi dodatnega razkroja temeljnih vrednot, na katerih temelji dru┼żbeno so┼żitje. (Ne prezreti: pohlep je v neoliberalizmu cenjena vrednota, vsa dosedanja zgodovina, predvsem vse religije, pa ga obravnavajo kot izrazito neeti─Źno lastnost).
┼áe eno zadevo je vredno omeniti in sicer to, zakaj se ZDA, ta zibelka neoliberalizma, povsem odreka uporabi ZFP, od katerega nasprotno Bruselj tako veliko pri─Źakuje. Razlogov je verjetno ve─Ź, osrednji pa utegne biti ta, da ZFP mo─Źno slabi dr┼żavo kot subjekt in so─Źasno krepi mo─Ź velikega kapitala. ZDA se imajo za poklicane, da ob podpori svojega velikega kapitala vladajo svetu, pri tem pa jim je zadol┼żevanje v veliko pomo─Ź. ZFP je o─Źitno primerno za tiste, ki se jim naj vlada, in ne za one, ki obvladujejo. Ne bomo presene─Źeni, ─Źe bomo tako njegovo razumevanje vse pogosteje zaznali tudi pri Nemcih, ki ZFP tudi zato vsiljujejo drugim, ker njih same v tem ─Źasu v ni─Źemer ne omejuje, saj jim visoka konkuren─Źnost gospodarstva ob izdatni podpori skupne evropske valute evro za sedaj omogo─Źa, da brez zadol┼żevanja zadovoljivo polnijo svojo dr┼żavno blagajno.
Za zaklju─Źek le ┼íe nekaj o tem, kaj naj bi bila alternativa za dru┼żbo, kot jo bomo pospe┼íeno razvijali ob omejitvah, ki smo si jih zakoli─Źili z ZFP. Sprejemljivo alternativo poznamo in ta se je po 2. svetovni vojni v razvitem svetu potrjevala kot ekonomsko u─Źinkovita in za ve─Źino sprejemljiva ureditev. Imenuje se socialno-tr┼żno gospodarstvo (socialni kapitalizem), ki temelji na mo─Źni dr┼żavi, ki se jo u─Źinkovito in po┼íteno upravlja v interesu ve─Źine, vzdr┼żno delovanje trga pa se zagotavlja s progresivnim obdav─Źevanjem dohodkov in premo┼żenja.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 13.7.2015

Ekonomska demokracija

Dr. Mato Gosti┼ía ugotavlja, da korporacijske pravice ┼íe vedno temeljijo zgolj na lastnini finan─Źnega kapitala, ─Źeprav intelektualni kapital zdaj pomeni ┼że pribli┼żno 85 odstotkov tr┼żne vrednosti podjetij in v nadaljevanju opi┼íe bistvo pojma ┬╗Ekonomska demokracija┬ź.
Kapitalizem, ki ga zdaj ┼żivimo, je po svojem bistvu ┼íe vedno navaden (izkori┼í─Źevalski) ┬╗mezdni kapitalizem┬ź, kakr┼íen je bil sistemsko utemeljen v 18. in 19. stoletju. Danes v radikalno spremenjeni dru┼żbenoekonomski realnosti 21. stoletja pa poka in razpada ┼że po vseh ┼íivih. Gre namre─Ź za popoln sistemski anahronizem, katerega ekonomski, socialni in okoljski u─Źinki postajajo vse bolj katastrofi─Źni, tako da s tem dru┼żbenoekonomskim sistemom ─Źlove┼ítvo ne more ve─Ź dolgo pre┼żiveti. ┼áe manj pa morda napredovati v smeri ┼żelene ekonomsko u─Źinkovitej┼íe, socialno pravi─Źnej┼íe in kohezivnej┼íe, hkrati pa tudi okoljsko odgovornej┼íe dru┼żbe.
Klju─Źna predpostavka za iskanje ustrezne alternative je priznavanje ─Źlove┼íkemu (intelektualnemu) kapitalu sorazmerno enake korporacijske in druge ekonomske pravice kot jih zdaj u┼żivajo le lastniki finan─Źnega kapitala.
Gosti┼ía sklene, da je ekonomska demokracija verjetno edino mo┼żno povsem ┬╗tr┼żno┬ź nadomestilo zdaj┼ínjemu mezdnemu kapitalizmu. Razvojno gledano nista problem ne zasebna lastnina ne trg, saj sta oba obstajala mnogo pred zdaj┼ínjim kapitalizmom. Zasebna lastnina obstaja ┼że vse od praskupnosti, trgi pa igrajo pomembno vlogo ┼że vse od izuma kovanega denarja v 8. stoletju pr. n. ┼í.
Sistemsko je treba ukiniti le mezdni odnos med delom in kapitalom in namesto tega priznati tudi intelektualnemu kapitalu njegovo funkcijo pri ustvarjanju poslovnega rezultata. Dobi─Źek in druge korporacijske pravice je treba deliti vsem, ki s svojo udele┼żbo v podjetju tvegajo, tako lastnikom finan─Źnega kot intelektualnega oz. ─Źlove┼íkega kapitala.
Ve─Ź…