14. april 2013
Predsednik Republike Slovenije
(poslano tudi predsednici vlade Alenka Bratušek)
Spoštovani gospod predsednik zelo nelagodno se počutim, ko vam spet pišem. Pravijo, da upanje nikoli ne ugasne in Konfucij je rekel, da je največja strahopetnost, če še tistega malo, kar bi lahko naredil, ne narediš. Torej naj pišem. Naj še naprej trosimo predloge na raznih posvetih; no vsaj odzivi publike in posamezniki iz državne uprave nam dajejo moč, da nadaljujemo…
Vi pa lahko naredite ogromno.
Zelo realno možnost imate, da brez vnaprejšnjega vložka evra, aktivirate speče in premalo izkoriščene potenciale Slovenije, kajti Slovenija je izredno bogata dežela in ji ne bi bilo potrebno nikjer za nič klečeplaziti.
Ni čisto mimogrede, pa vendar citiram gospo Ano Thereso Boershari, generalno direktorico Peugeota in Citroena, ko je na vprašanje novinarke: »Koliko časa nameravate ostati v Sloveniji odgovorila«: »Tako dolgo, kot je mogoče! Všeč mi je vse od A do Ž. Vsem povem, da se mi zdi življenje tukaj, kot bi kdo odprl nebeška vrata. Imate prav vse, kar potrebujete: od izvrstne geografske lege in čudovite, raznovrstne narave do toplih, prijaznih ljudi. Z družino zelo uživamo. Kakovost življenja je na visoki ravni. Ne vem, ali se vsak Slovenec tega zaveda – da je lahko srečen, ker živi v tako lepi deželi« (revija Ona 2. april). Preberi več Spoštovani gospod predsednik