Zlobe in neumnosti nikdar ni bilo toliko, kot je je zdaj.

Neumnost in zloba prevladujeta vse od 2005, ko smo prej┼ínji doma─Źijski fiziokratski kapitalizem zamenjali s svetovljanskim kazino kapitalizmom. Ta se je kon─Źal s krizo, v katero smo pri┼íli z desetimi milijardami evrov neto zunanjega dolga, ustvarjenega v treh letih, ter z veliko kri┼żno zadol┼żenostjo podjetij, ki so se po kreditni zasvojenosti zna┼íla v kreditnem kr─Źu. Vse se je zaustavilo. Sledila so leta z neumnimi reformnimi semaforji in hitenji na nem┼íko-francoski vlak, za katerega sploh nismo vpra┼íali, ali vozi in kam, in ki se je medtem ┼że zaustavil na slepem tiru. S ─Źudno ┼ípanovijo “levih” sindikatov in “desne” opozicije pri zavrnitvi razumne pokojninske reforme je uspelo vre─Źi ┼że povsem razsuto Pahorjevo vlado. Sledilo je zlobno leto znamenitega ZUJF-a. Z njim je “desna” vlada “var─Źevala” s prevarami posameznih delov prebivalstva, premier in finan─Źni minister pa sta po svetu razlagala, kako bomo ─Źez mesec dni bankrotirali. Vse skupaj je prekinila KPK z obto┼żbama o tveganju korupcije in s posledi─Źnim moraliziranjem “pravi─Źnikov”, ki so ┼íe mnogo bolj nemoralni od tistih, ki bi jih kamenjali; nemoralno namre─Ź ni le “prekup─Źevanje z zemlji┼í─Źi”, ┼íe mnogo bolj nemoralno je izrabljati “nemoralo” in izdajati v─Źeraj┼ínje “prijatelje”. Tako smo dobili novo vlado; nekak┼íno koalicijo “pravi─Źnikov” iz prej┼ínje in politi─Źnih amaterjev. Na drugi stani je ostala opozicija, ki jo mnogo bolj kot ┼żelja vrniti se na oblast zdru┼żuje zloba.
Zlobe nikdar ni bilo toliko, kot je je zdaj. Politikom ni mar dr┼żave in dr┼żavljanov; opozicija naredi vse, da bi novi vladi prepre─Źila narediti karkoli dobrega. Poglejmo izdajo obveznic. Strankarski veljaki, ki najbr┼ż sploh ne vedo, kaj so obveznice, so postali finan─Źni strokovnjaki, ki dejansko neznane obresti prera─Źunavajo v ┼ítevilo malic v ┼íolah in stanovanj za mlade dru┼żine, ki bi jih lahko imeli namesto pla─Źevanja obresti. A bili so zraven tudi v ─Źasu hazardiranja in v zlobnem letu. Zdaj bi kot alkimisti, ki so ┼żelezo pretvarjali v zlato, z isto─Źasnim ni┼żanjem dohodkov in izdatkov ter brez zadol┼żevanja znali zagotoviti prora─Źunski prese┼żek in gospodarsko rast.
┼áe bolje od neizogibne zadol┼żitve za onemogo─Źanje nespretne vlade, ki ┼że ponavlja v Bruslju nau─Źene mantre o finan─Źni konsolidaciji, privatizaciji in “strukturnih” reformah, slu┼żi zlato pravilo. Sprejeli naj bi ga, ker naj bi ga bili obljubili med skakanjem na nem┼íko-francoski vlak, ─Źeprav nas v to nih─Źe ni silil. Tudi zdaj nas ne; v baro─Źno birokratsko pisani pogodbi o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ni dolo─Źbe, ki bi to zahtevala, vpis v ustavo je le eden od mo┼żnih na─Źinov zagotavljanja finan─Źne konsolidacije v bodo─Źnosti. Proti vgrajevanju pravila v ustavo ┼że od velike gospodarske krize pred osmimi desetletji govorijo ekonomska teorija, razli─Źne poti nastajanja primanjkljaja in javnega dolga, velike razlike med stanji v evropskih gospodarstvih ter posledice njegove dejanske uveljavitve. Tudi zato so v EU na zlato pravilo ┼że “pozabili”, tako kot so “pozabili” na druge ┼íe mnogo bolj usodne neumnosti, na primer na lizbonski strategiji in ustvarjanje “dru┼żbe znanja”, s katerimi jim je uspelo v desetletju uni─Źiti evropsko industrijo. Predlagana sprememba ustave je povsem odve─Ź; dolo─Źbe o zadol┼żevanju v ustavi ┼że imamo, tak┼íne dolo─Źbe so tudi v vseh zakonih, ki urejajo prora─Źune. A kljub vsemu je bolj ali manj gotovo, da bomo zlato pravilo slej ko prej vpisali v ustavo. Zavrniti “zahtevo” EU, ki je sicer ni, si pohlevni Slovenci ne upamo, birokratom v Bruslju, ki bi nam radi “pomagali”, saj nekaj morajo po─Źeti, bi vseeno radi ustregli.
Opozicija se je zlatega pravila spet spomnila, ko je ugotovila, da neodlo─Źni vladi lahko najbolj ┼íkoduje, ─Źe vztraja, da ga je treba vpisati v ustavo in mu dodati letnico 2015. Pri tem pa naj bi ga celo v nem┼íkih de┼żelah uveljavili leta 2020, ─Źeprav tudi zaradi “pomo─Źi”, ki jo dajejo Gr─Źiji in Cipru, ┼że zdaj nimajo problemov s “strukturnim” primanjkljajem. Na┼í “strukturni” primanjkljaj je bil sicer najve─Źji pred krizo; takrat bi bili po zlatem pravilu morali imeti velike prese┼żke, a smo imeli primanjkljaje. Ekonomsko enako nesmiselna letnica 2017, ki jo v ustavo ┼żeli vpisati koalicija, daje mo┼żnosti, da najbr┼ż takrat v EU ┼że pokopano pravilo o primanjkljaju izpolnimo. Do leta 2015 ga z nobenim “var─Źevanjem” ne moremo, saj se bodo dav─Źni prihodki ne glede na nove in nove davke in tudi BDP kr─Źili bolj, kot se bodo pove─Źevali “prihranki”. Kakr┼íenkoli vpis bo zato katerakoli vlada, “desna” ali “leva”, lahko le prelomila, primanjkljaja pa tudi v parlamentu ne bo mogo─Źe prera─Źunati v prese┼żek. Glasovanje o zlatem pravilu so zdaj prelo┼żili na konec meseca; ni─Ź hudega ne bo, ─Źe vpisa sploh ne bo. A razum o─Źitno ne pomaga; neumnost in zloba, posebno z roko v roki, sta mnogo mo─Źnej┼íi.
Finan─Źnim “strokovnjakom” se na obrazih vidi razo─Źaranje, ker se je vladi kljub njihovim prizadevanjem in nenavadnemu poskusu Moody’s, da bi pove─Źal zaslu┼żke finan─Źnim ┼ípekulantom, uspelo zadol┼żiti. Morda drago, morda celo poceni, a le tako je bilo mogo─Źe odlo┼żiti “pomo─Ź” iz EU, ki je v treh letih uni─Źila Gr─Źijo in v treh mesecih Ciper. (T)isti ekonomisti, ki se nikdar ne zmotijo, ker nikdar ni─Ź ne povedo, ┼íe naprej posku┼íajo biti nezmotljivi. Spet tako, da ni─Ź ne povedo, le “opozarjajo”. “Blogerji” vse, ki ne sodelujemo v splo┼ínem zmerjanju in gonji proti Sloveniji, zmerjajo s komunisti. Zloba in neumnost tako vna┼íata brezup in malodu┼íje v vse dele slovenske dru┼żbe.
Dr. Jo┼że Mencinger

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.