Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki

Varovanje zaupanja pred zlorabo in varovanje obljub v primeru kršitev veljata danes za temeljni vrednoti, ki ju ščiti kazensko pravo. Sestavni in nepogrešljivi del varovanja principov zaupanja in držanja obljub je kajpak kaznovanje. Pri naštetem Slovenija žal danes ne kotira ravno visoko. Celo vplivni strokovnjaki še tako očitne kršitve pravnih norm nemalokrat v javnosti razlagajo kot »zgolj« moralne spodrsljaje, češ da gre pač »za veliko svinjarijo, in ne za kaznivo dejanje«, vredno pregona…. Posledica takšnega razumevanja pravne države se izrodi v cinizem, ki se kaže v (ne)spoštovanju sodnih odločitev ali omalovaževanju sodnikov in državnih tožilcev… Tako smo v Sloveniji danes lahko priča lomljenju liberalno-permisivnih pravnih konceptov kot dediščini samoupravne družbe s primesmi mediteransko-katoliške lahkotnosti, ki pa so za tržno naravnano gospodarstvo povsem neustrezni. Pogoj za tržno gospodarstvo so namreč funkcionalne oblastne institucije, ki zagotavljajo sankcioniranje vsakršne zlorabe zaupanja in/ali kršitve pogodbenih obveznosti… Če bi pri teh pojavih resnično vzpostavili tako imenovano »ničelno toleranco«, bi se problem gospodarskega kriminala lahko v enem mandatu odpravil. Kajpak bi bilo treba prej nekaj investirati, vendar bi to zagotovo imelo dolgoročne pozitivne učinke – tako ekonomske, še bolj pa moralne, pa še nekaj zaupanja v pravno državo bi se povrnilo.

Predstavniška demokracija oziroma volitve bi morale poleg drugega biti tudi učinkovito sredstvo kaznovanja nesposobnih in korumpiranih političnih elit. Žal v Sloveniji ni tako, saj je vez med volivci in izvoljenimi predstavniki prekinjena. Volivci še vedno volijo pretežno stranke, in ne posameznikov. Poslanci potemtakem, če le izkazujejo lojalnost svoji stranki, praviloma niso kaznovani na naslednjih volitvah, če se, denimo, izneverijo zaupanju svojega volilnega okraja…. Sistem predstavniške demokracije naj bi bil namenjen nenehnemu soočanju alternativnih razvojnih zamisli, dejansko pa gledamo pajdašenje političnih strank povsem nasprotujočih si usmeritev, in to predvsem zaradi koristoljubja posameznih strankarskih veljakov, ne da bi jih zaradi tega doletela kazen volivcev… V tem smislu si je politična bratovščina edina v konceptih in metodah, pa naj gre za pobude, kot je Partnerstvo za razvoj ali Razvojna koalicija; obe sta se izkazali predvsem kot idejna podlaga za interesno razparceliranje Slovenije… Posledice odsotnosti pravne države in ustreznega sankcioniranja so tako na pravni kot na politični in moralni ravni. Če kršitev zaupanja ni kaznovana, lahko sporna ravnanja sčasoma postanejo celo etično sprejemljiva, njihovi storilci oziroma nosilci pa celo junaki.

Marko Zorman, Delo, 27.07.2011

Odgovor na Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki

  1. “Novinarjeva naloga je spreminjati svet, vplivati na življenja vseh ljudi in na družbo kot tako.” (Dietmar Schantin)

    “Tudi človek, ki želi biti imenovan na najnižji uradniški položaj, mora dostaviti potrdilo, da zoper njega ne poteka noben kazenski postopek. Za voljene funkcionarje pa ta omejitev ne velja.” (Žerdin)

    “Prihodnost je možna le na moralnih temeljih.” (Hanžek)

    “Demokracija pač ni sistem, ki bi deloval kar sam od sebe. Brez visokih demokratičnih standardov in brez doslednega nadzora se hitro spridi.” (Damjan Slabe)

    Glej tudi…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.