Zaključki posveta o slabem upravljanju in gradiva

V okviru Gibanja za družbeno prenovo SINTEZA želimo pripraviti in sooblikovati vsebinska in idejna izhodišča za alternativno razvojno paradigmo Slovenije, za katero menimo da je nujna, če naj Slovenija postane gospodarsko uspešna in socialno pravičnejša država. Potrebno je preseči sedanje stanje, ko smo dežela brez vsakršne vizije in pokazati mladi generaciji novo perspektivo, ki jo bo morala uresničiti nova generacija politikov in upravljavcev. Dvanajstega junija 2012 smo organizirali prvi del posveta na temo »Slabo upravljanje je vzrok za globini krize« s tezo, da je za globoko gospodarsko in družbeno krizo v Sloveniji krivo predvsem slabo upravljanje države in njenega premoženja.

Nekaj misli uvodničarjev:
Predsednik DS mag. Blaž Kavčič: Po desetletjih hitre gospodarske rasti se je svet znašel v veliki krizi. Predstava o prostem delovanju tržnega mehanizma in njegovem zadovoljivem uravnavanju gospodarstva je postala nevarna utvara, nesprejemljiva s stališča zdravega razuma, človekovih pravic in načel svetovnega etosa. Kljub podpori internacionalizaciji gospodarstva pa se moramo v Sloveniji jasno opredeliti kje in kako se bomo oprli na lastne sile. Kriterij za razvoj mednarodnih zavezništev pa je preprost – ali poslovna povezava prinaša povečanje obsega dodane vrednosti v Sloveniji. Nobenega razloga ni, da podjetje v delni ali polni lasti države ne bi imelo kakovostnega poslovodstva in kakovostne poslovne politike, oziroma da bi bilo manj uspešno od privatnega. Pri iskanju poti iz krize pa je posebej pomembno sodelovanje z organizirano civilno družbo in drugim domom parlamenta, ki z mnenji, stališči in predlogi lahko prispeva k boljši zakonodaji in s tem k boljšemu upravljanju države.
Mag. Andrej Cetinski: Upravljanje države je ključni dejavnik njene uspešnosti, poslanstvo pa je zadovoljevati interese vseh državljanov, ne le elitnih skupin. Zato je med ključnimi vrednotami tudi solidarnost. S tega vidika neoliberalni model upravljanja države ni dober. Pomemben element upravljanja države je učinkovit nadzor delovanja vlade. Država pa ne more delovati uspešno brez učinkovite razvojne strategije. Krizo je potrebno zdraviti z opustitvijo neoliberalnih konceptov; saniranjem in boljšo regulacijo bank; preprečitvijo propadanja razvojno pomembnih in potencialno uspešnih poslovnih sistemov ter spodbujanjem povpraševanja.
Prof. France Bučar: Politične stranke so si prikrojile volilni sistem tako, da je prešel izbor kandidatov za parlament izključno v njihove roke. Kdor bi se kakorkoli uprl volji politične stranke, se lahko poslovi od politične kariere, saj ne pride več na kandidatno listo. Koalicijski dogovor temelji na predpostavki, da stranke v celoti obvladujejo svoje poslance, sicer bi bil brezpredmeten. Koalicijski dogovor pa ni dogovor o vsebini bodoče politike, in to zaradi spreminjajočega se okolja tudi ne more biti, ampak je dogovor o delitvi moči med strankami. Tako parlament v obstoječem modelu izgubi svojo temeljno funkcijo in postaja zgolj draga kulisa za podeljevanje pravne obveznosti temu, kar so sklenili na koalicijskem vrhu. Brez svobodnega poslanca pa ni parlamenta. In tu je osnovni izvor sedanje splošne družbene krize.
Prof. Bojan Bugarič ugotavlja, da se s hudo krizo parlamentarizma oziroma demokratičnega odločanja srečuje tudi Evropska unija. Fiskalni pakt v bistvu pomeni uzakonitev ordoliberalizma na ustavnem nivoju EU, ki pa je bil sprejet brez širše demokratične legitimacije. Alternativa temu je programsko bistveno različna, saj istočasno sledi dvema idealoma: svobodi in enakosti, ki sta logično združljiva. Na tem je v nasprotju s trditvami neoliberalnih ekonomistov potrebno vztrajati. Politika fiskalnega fundamentalizma in ostrega varčevanja, preko fiskalnega pakta povzdignjenega v ustavno pravo EU ponuja zgrešeno smer reševanja krize.
Prof. Jože Mencinger utemeljuje tezo, da skrb države ne more biti omejena le na varovanje življenja, svobode in zasebne lastnine, pač pa mora zagotavljati tudi gospodarsko stabilnost in pravično delitev dobrin in storitev. A je funkcija države določena predvsem z vrednostno presojo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Torej je ključnega pomena, kdo in na kako demokratičen način oblikuje to vrednostno presojo. V svojem izvajanju tudi pokaže, da je javni sektor v Sloveniji strukturno glede na BDP podoben povprečju EU in da sta ekonomska uspešnost in socialna kohezija soodvisni. Predvideno varčevanje pa nas utegne pripeljati samo še v globljo krizo.
Prof. Dušan Štrus pravi, da je ustavni sistem v Sloveniji dober in ni vzrok za krizo. Vzrok je v slabem izvajanju. Obstoječe ustavne rešitve je potrebno dosledno izvajati, kar pa se dejansko ne izvaja.

Iz več kot uro trajajoče razprave po uvodnih predstavitvah, v kateri je sodelovalo preko deset razpravljavcev, lahko povzamemo:
– Gospodarska in družbena kriza v Sloveniji je hujša kot v primerljivih državah in se še poglablja. Osnovni razlog je slabo upravljanje države. Za slabo upravljanje je možnih več vzrokov: vodilni ne znajo (nimamo pravega modela za izbor sposobnih), nočejo (razumejo oblast le kot priliko za osebno in strankarsko okoriščanje) ali ne morejo (vse niti upravljanja vodijo finančno kapitalski lobiji iz ozadja). Namesto dolgoročne in uspešne razvojne strategije imamo pozicijo in opozicijo, ki tekmujeta kako si bosta bolj škodljivo nasprotovali, namesto da bi sprejeli skupni dolgoročni razvojni program države, ki bo veljal bistveno dalj od enega ali dveh mandatov.
– Ker tako ne moremo več naprej, je potrebno spremeniti zakoreninjeno razvado in osvoboditi poslanca popolne odvisnosti od strankinega “centralnega komiteja” (npr.: neposredne volitve, neodvisne liste, prag na nivoju volilne enote in ne cele države,…). Kajti, če ostane tako kot je sedaj, je smiselna edino deprofesionalizacija poslanske funkcije. Za dvigovanje rok po navodilu strankinega vodstva je enkrat-mesečna prisotnost čisto dovolj. Sicer nam zaradi pomanjkanja vsaj minimalne do državljanov odgovorne politične elite ostane le uvedba predsedniškega sistema, kjer bo neposredno izvoljeni predsednik imel bistveno močnejšo vlogo.
– Ugotavljamo, da obstoječe vodstvene elite tako v Sloveniji kot na nivoju EU niso sposobne preboja iz krize, ker pri reševanju izhajajo iz istih temeljnih izhodišč, ki so nas v krizo pripeljale. Zato je ob iskanju izhoda iz sedanje krize potrebno iskati tudi povsem nove vizije radikalno drugačnega družbenega reda.

Do septembra bomo pripravili nadaljevanje tega posveta. V ospredju bo iskanje odgovorov na vprašanji:
– Kakšna naj bo razvojna strategija Slovenije ?
– Kako spremeniti okolje in pogoje za uspešnejše upravljanje države in njenega premoženja ?

Gradiva uvodničarjev:
prof. France Bučar: SVOBODNI PARLAMENT: Brez svobodnega poslanca ni parlamenta
prof. Bojan Bugarič: EVROPA NA RAZPOTJU: Iskanje izgubljene identitete
mag. Andrej Cetinski: Upravljanje – ključni dejavnik uspešnosti države
mag. Andrej Cetinski: Upravljanje – ključni dejavnik uspešnosti države (PPP)
mag. Blaž Kavčič: Nagovor predsednika Državnega sveta na posvetu “Slabo upravljanje je vzrok za globino krize”
prof. Jože Mencinger: Ali je res skrb države omejena le na “varovanje življenja, svobode in zasebne lastnine”?
prof. Jože Mencinger: Ali je res skrb države omejena le na “varovanje življenja, svobode in zasebne lastnine”? (PPP)

Gradiva in misli, ki so jih pripravili drugi avtorji:
Jure Apih: Nekaj misli k posvetu o upravljanju
Franček Drenovec v programskem tekstu našteva, kaj nam je storiti, če hočemo iz sicer neizbežne – dokončne(!) krize
prof. Marko Jaklič: Kakšno je primerno strateško usmerjanje gospodarstva v Sloveniji
prof. Tine Hribar: Etični pomen ustavne prisege
prof. Matjaž Mulej: Družbena odgovornost politikov namesto podpore neoliberalizmu
prof. Vojko Potočan: Dileme poslovne etike v Sloveniji

Video posnetek posveta: 

13 odzivov na Zaključki posveta o slabem upravljanju in gradiva

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.