Zakaj Slovenija tudi rabi ekspertno vlado?

Zato, da uresniči suverenost države
Suverenost države in dostojanstvo njenih državljank in državljanov merimo predvsem po trdnosti njihovih gospodarskih temeljev. Vsakega, domačina ali tujca, ki na katerikoli način te temelje spodkopava, bi lahko obravnavali kot izdajalca ali sovražnika, pravi doc.dr. Majda Prijon.

Mit o svobodnem tržišču
Svobodno tržišče je mit, je ideologija, predvsem v svojem izreku, da spodbuja demokracijo. Demokracija je lastnost ljudi in ne proizvodov, storitev in finančnih tokov. Mit je tudi zato, ker svobodnega tržišča preprosto ni. Na prehodu fevdalizma v kapitalizem, v času Adama Smitha, je svobodna trgovina pomenila tudi odpravo režijski stroÅ¡kov – stroÅ¡ki rent. V danaÅ¡njem času pa se poudarjeno uveljavljajo ravno rente, t.i. obresti na finančni kapital. Vzporednica svobodnega tržišča je privatizacija vseh dejavnosti. Medtem ko je privatizacija proizvodnih in določenih storitvenih dejavnosti lahko koristna, je privatizacija naravnih monopolov in poslovne infrastrukture (prometne infrastrukture, energetike, vode itd.) skrajno Å¡kodljiva za nacionalno gospodarstvo, kar je že pokazal tudi propad nekaterih od teh sektorjev, ki so se znaÅ¡li v zasebnih rokah. Argument za privatizacijo naj bi bil, da je zasebni sektor boljÅ¡i gospodar od države oz. javnega sektorja. Ta trditev Å¡e ni bila potrjena – tako v zasebnem kot v javnem sektorju so lahko dobri gospodarji ali pa slabi.

Gospodarski zagon
Za krizna obdobja je značilen presežek proizvodnih zmogljivosti vključno z visoko stopnjo nezaposlenosti. V vsakdanjem življenju smo tako na eni strani soočeni s proizvajalci, ki ne morejo prodati svojih proizvodov ali storitev, na drugi strani pa si potrošniki ne morejo privoščiti nakupov, ker nimajo denarja. Predlaganje izhoda iz krize z varčevalnimi ukrepi izhaja, milo rečeno, iz neznanja ali pa iz morebitne želje in morebitnega namena neokolonizirati posamezno državo. Izhod iz krize se ne more prepuščati samo tržnim silam. Politike bi si morale prizadevati za spodbujanje povpraševanja, namesto da povpraševanje fiskalno le omejujejo. Z drugimi besedami to pomeni pravičnejšo porazdelitev dohodkov, povečanje zaposlovanja in povečanje plač.

Vzporedna valuta
Zagon gospodarstva vsekakor potrebujemo in zato tudi potrebujemo finančna sredstva. Ker smo v polnem objemu varčevalnih ukrepov zaradi evra, bi bilo smotrno v našem okolju ob evru emitirati lastno valuto (npr. tolarje) s fleksibilnim tečajem. Obseg in oblika tolarjev (gotovinski in knjižni tolarji) bi bila odvisna od vrednosti posameznih projektov. Emisija tolarjev pod najstrožjimi monetarnimi kriteriji pa bi morala biti strogo nadzorovana.
Predlog uvajanja vzporednih valut bo naletel na ostre odzive v najrazličnejših oblikah in vse se da argumentirano zavrniti. Če bodo oblastne elite predlogu vzporedne valute sovražno nasprotovale, bomo zagotovo vedeli, da nam hočejo odvzeti suverenost in nam vsiliti neokolonializem.

Več na PROTIKORUPCIJSKO ZAVEZNIŠTVO, doc.dr. MAJDA PRIJON

19 odzivov na Zakaj Slovenija tudi rabi ekspertno vlado?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.