Umiranje neoliberalizma

Fran─Źek Drenovec se spra┼íuje, zakaj je nastopanje evropske levice tako medlo in kako to, da se evropski socialisti tako pogosto znajdejo v istem ─Źolnu z neoliberalci? In pojasnjuje:
Velike krize ni povzro─Źila zlo─Źinska neodgovornost svetovnega finan─Źnega sektorja. To je nesmisel. Svetovni finan─Źni sektor je ┼íe kako odgovoren, seveda, do sebe in svojih kotristi! Neumno pa je pri─Źakovati, da bodo zasebna podjetja, kar finan─Źni sektor je, odgovorna tudi ┬╗makroekonomsko┬ź in do dru┼żbe. Skupni rezultat njihovega sebi─Źnega ravnanja je lahko ve─Źinoma pozitiven, ─Źe jih brzda in usmerja trg. Vendar so velika sodobna finan─Źna podjetja ┼że mo─Źno prevelika za trg; in zato ona usmerjajo trg in ne trg njih. Predvsem pa je prevelik cel sektor. Finan─Źna podjetja (┬╗banke┬ź) imajo ogromne bilance, ki ┼że samo za pre┼żivetje terjajo nenehne ogromne donose ÔÇô ve─Źje, kot jih je mogo─Źe dobiti iz rasti realnega svetovnega BDP. Vsaj desetletje pred krizo je ta obseg ban─Źnih bilanc vzdr┼żevala samo ┼íe obilna pomo─Ź ameri┼íke (in angle┼íke) dr┼żave (opu┼í─Źanje nadzora, opu┼í─Źanje obdav─Źitev ter ogromno centralnoban─Źno tiskanje denarja). Ker bilance bank presegajo absorpcijske sposobnosti realne ekonomije, so banke prisiljene v vse bolj tvegane nalo┼żbe. Na neki to─Źki potem balon po─Źi. V za─Źetku krize se dr┼żave ┼íe naprej ukvarjajo samo z za┼í─Źito svojih bank. Nasedle nalo┼żbe bank sistemati─Źno prena┼íajo v breme javnih financ. Vendar se tu pojavi razlika. Ameri┼íka in angle┼íka centralna banka brez zadr┼żkov pokrivata vse tako nastale prora─Źunske luknje, evropska centralna banka (pod nem┼íkim vplivom) pa se temu upira. V obmo─Źju evra za re┼íevanje bank in prora─Źunov i┼í─Źejo realne vire. Ta pot je seveda te┼żja, zato je v Evropi usoda nasedlih nalo┼żb bank ┼íe vedno negotova.
V starem keynesijanskem svetu primarna emisija pride do pla─Ź in dr┼żavne porabe in s tem poganja gospodarstvo (pa tudi inflacijo). V neoliberalnem svetu pa novi denar obti─Źi v velikih bankah in na borzah. V nebo poganja cene delnic ter cene nafte in drugih borznih surovin in seveda zaslu┼żke finan─Źnih monopolov in oligopolov. Prek rasti cen nafte in drugih surovin podpira ogromno realno ─Źrpanje dohodka iz drugih gospodarskih sektorjev in od prebivalstva. To je o─Źitno zelo zadovoljivo za neoliberalne elite ZDA in Anglije, za nem┼íke, ugnezdene prete┼żno v industriji, pa─Ź ne more biti. Alternativni nem┼íki pristop, da je treba neravnovesja re┼íevati realno, je nesporen. Dr┼żave se morajo otresti odvisnosti od zadol┼żevanja in se vrniti v svoj resni─Źni svet. To je temeljno. Vendar pa gre tudi v nem┼íkem pristopu le za re┼íevanje bank s tem, da nem┼íki politiki pritiskajo predvsem na nenem┼íka realna gospodarstva, da poskrbijo za pre┼żivetje (tudi nem┼íkih) bank.
Spoznanje, da je kriza le prehuda in je ne bo mogo─Źe sanirati samo z realnimi viri prizadetih dr┼żav je rodilo nasproten koncept, zapakiran v geslo ┬╗ne var─Źevanje, temve─Ź rast┬ź. In tudi neoliberalcem je postalo jasno, da monetarne zvija─Źe ne zado┼í─Źajo in da se bo treba za ohranjanje bilanc bank spet mo─Źneje obrniti k realnemu produktu. Prave, resni─Źne spremembe pa niso za┼żelene, od nasedlih dol┼żnikov se pri─Źakuje, da ostanejo taki, kot so bili, samo da pla─Źajo.
Vendar pa tokrat ne gre za kratkotrajno recesijo, gre za globoko ┬╗strukturno┬ź krizo. Zanikrno obna┼íanje starih politi─Źnih in ekonomskih elit mora biti kaznovano zato, da se odprejo poti v spremembe. Nobene krize ni konec, dokler se to ne zgodi. (!)V velikih krizah se morajo spremeniti velike stvari(!) Ni─Ź od tega se ┼íe ne dogaja. Smo ┼íe v ─Źisto prvi fazi krize, v kateri se ┼íele dogaja energi─Źno obrambno vkopavanje starih neoliberalnih elit in ┼íe naprej se zgolj kopi─Źijo stara neravnovesja.
In ─Źeprav zgleda, da za probleme preprosto ni re┼íitev, je to le opti─Źna prevara. Medtem pa je resni─Źna zgodba na┼íega ─Źasa dejansko tako zelo znana in neskrivnostna, vsaj ekonomistom in zgodovinarjem. Re┼íitev ne bo, dokler jih bodo iskali samo v zadovoljitvi predimenzioniranih ┬╗finan─Źnih trgov┬ź, ki morajo neprestano ─Źrpati iz svojega okolja in to neprimerno ve─Ź, kot lahko okolje sploh ustvari. Tumor je treba odstraniti. ┼áele to bo prava zgodba ÔÇô o procesih in na─Źinih, s katerimi se bodo v prihajajo─Źem obdobju odpisovala posojila ter kr─Źile bilance bank in padale borze, zlepa, zgrda, postopno, radikalno, miroljubno ali s prelivanjem krvi. Vsaj v Evropi snovanje te poti ┼że poteka, ─Źeprav ┼íe ni na prvih straneh. Zanesljivo je to edini evropski vlak, ki kam pelje. Prihodnost ┬╗evropskih socialistov┬ź je odvisna od njihove mo─Źi, da ga ┼íe ulovijo.

Viljem Merhar mu pritrjuje: Z enostransko uporabo keynesijanskih sredstev ekonomske politike, ki prena┼íajo poudarek iz dru┼żbenega var─Źevanja na gospodarsko rast, ni mogo─Źe re┼íevati sodobne finan─Źno-gospodarske krize. Tak┼íno re┼íevanje zanemarja dejstvo, da se s finan─Źno-gospodarsko krizo povezuje kriza monopolnega kapitalizma kot sistema. Za re┼íevanje te krize pa se zahteva reforma kapitalizma kot sistema. ─îe je s krizo kapitalizma iz prve tretjine dvajsetega stoletja ┬╗umrl tedanji angle┼íko-avstrijski liberalizem┬ź, mora v ┬╗sedanji krizi umreti neoliberalizem┬ź (reaganomika in thatcherizem). Za umiranje neoliberalizma pa se mora reformirati monopolni kapitalizem. Nadomestiti ga mora me┼íani tr┼żno-planski gospodarski sistem. Monopolizirane infrastrukturne dejavnosti v izogib ve─Źjih dru┼żbenih stro┼íkov ni ve─Ź mogo─Źe prepu┼í─Źati tr┼żni samoregulaciji. Gre tudi za nove organizacijske re┼íitve, ki bodo mimo profitnega motiva omogo─Źile produkcijo dobrin in storitev ter s tem strukturiranje dru┼żbenega bruto produkta v skladu z bogatej┼íim zadovoljevanjem potreb vseh dru┼żbenih ─Źlanov. Vse to bo politi─Źno demokracijo ┼íele lahko nadgradilo ┼íe z ekonomsko demokracijo.

Wolfgang H. Reinicke se spra┼íuje o vzrokih krize liberalnih demokracij in ugotavlja, da se liberalne demokracije na Zahodu obupano trudijo re┼íiti krizo identitete, ki ogro┼ża sedanji dru┼żbeni dogovor in demokrati─Źno ureditev, a krizo ┼żal samo ┼íe poglabljajo. Finan─Źni polom, ki je povzro─Źil najhuj┼ío gospodarsko recesijo po tridesetih letih prej┼ínjega stoletja, je razmere le ┼íe poslab┼íal. Politiki so za─Źeli zelo nepregledno re┼íevati krizo, dr┼żava je za─Źela posegati v gospodarstvo, zasebne izgube pa so vplivale na vso dru┼żbo kot ┼íe nikoli dotlej. Zaradi var─Źevalnih ukrepov so se mnogi zna┼íli pod pragom rev┼í─Źine, ekonomske razlike med ljudmi so se pove─Źevale, ┼ítevilne zasebne ustanove, ki so pravzaprav zakrivile sedanje finan─Źne te┼żave, pa so si opomogle z davkopla─Źevalskim denarjem.
Kriza se je za─Źela predvsem zaradi spremenjenih razmerij med gospodarsko, dru┼żbeno in politi─Źno mo─Źjo. Liberalne demokracije in odprte dru┼żbe so vedno vzdr┼żevale natan─Źno ravnote┼żje teh treh oblik mo─Źi. Vendar v zadnjih dvajsetih letih na┼íe politi─Źne elite niso ve─Ź znale ohranjati tega ravnovesja, saj je gospodarska mo─Ź ┼że zdavnaj prerasla drugi dve; politi─Źno mo─Ź si je podredila, dru┼żbeno mo─Ź, ki jo demokracija nujno potrebuje za to, da lahko velja za legitimno, pa so povsem zanemarili. Dana┼ínjih elit sploh ne zanima ohranitev u─Źinkovitega ravnote┼żja treh oblik mo─Źi ÔÇô pravzaprav ne morejo doumeti globljega smisla obstoja dru┼żbe ÔÇô zato se ─Źedalje redkeje zmenijo za javno dobro. Ljudje zato precej manj cenijo delo najpomembnej┼íih politi─Źnih strank in sindikatov ter ┼íe nikoli niso bili tako nezaupljivi do dr┼żave.
Zna┼íli smo se na razpotju. ─îe bi radi ponovno uveljavili demokracijo in odprto dru┼żbo, moramo vlagati v nove ideje, s katerimi bi spet med seboj uravnote┼żili politi─Źno, ekonomsko in dru┼żbeno mo─Ź na dr┼żavni in globalni ravni. Na ravni dr┼żave bi morali presku┼íati nove mehanizme o tem, kako sprejemati in izvajati politi─Źne ukrepe, ponovno bi morali tudi pribli┼żati demokrati─Źne ustanove dr┼żavljanom in jih povezati z novimi omre┼żji civilne dru┼żbe. Na globalni ravni bi morali politi─Źna in dru┼żbena mo─Ź spet postati tako pomembni kot ekonomska mo─Ź.
Delni in pomanjkljivi ukrepi ne bodo zadostovali; globalno institucionalno arhitekturo je treba temeljito preoblikovati. Za novo dru┼żbenopoliti─Źno okolje si morajo prizadevati predvsem tisti, ki si upajo tvegati ÔÇô odlo─Źne dru┼żbene in politi─Źne osebnosti, ki se pogumno odlo─Źijo, da ne bodo upo┼ítevale tradicionalnih meja in bodo pomagale soustvarjati globalno skupnost, ki smisla svojega obstoja ne bo videla samo v krepitvi lastne mo─Źi.

Drenovec razmišlja dalje:
Kaj neki je narobe z evropskimi projekti investiranja, na primer s tak┼ínim, kakr┼ínega si je izboril francoski socialist Hollande? Narobe je to, da je v ozadju le vulgarizirani keynesijanizem, enak tistemu, ki je povzro─Źil padec temeljne keynesijanske doktrine v sedemdesetih letih prej┼ínjega stoletja, ko je gospodarska rast za─Źela prehajati v primanjkljaje in inflacijo in ─Źemur je sledil pobeg ekonomistov v neoliberalizem – iz znanosti v navadno ideologijo. Pred sedanjo krizo je bilo vendar investiranje odli─Źno in temu ustrezno gospodarska rast ÔÇô a napa─Źna. Sodobno pojmovanje ┬╗rasti┬ź se nana┼ía zgolj na proizvodnjo materialnih dobrin. Danes pa je ┼że ogromno povpra┼íevanje po nekem zelo druga─Źnem dru┼żbenem produktu. Ponudba pa je (razen v Skandinaviji in ┼íe kje) ┼íe naprej samo tista stara, zgolj materialni razvoj. Razviti svet pa je ┼że tako v zelo globoki krizi hiperprodukcije. Visoko produktivne tehnolo┼íke, ekonomske in ideolo┼íke strukture ustvarjajo napa─Źen produkt, po katerem ni povpra┼íevanja, pa ─Źe vbrizga┼í ┼íe toliko sve┼żega denarja.
V razvitem svetu vpra┼íanje ekonomske dinamike in zaposlovanja ni ve─Ź preprosto o tem, kako obnoviti ┬╗rast┬ź, navadno koli─Źinsko rast. Problem je, da so dobrine, ki jih zahtevajo sodobne razvite dru┼żbe, vse manj v dosegu tr┼żnega gospodarstva. ─îim se oddaljuje┼í od materialnih dobrin, se oddaljuje┼í od trga; to dvoje je zgodovinski par, samo to dvoje! Zasebna tr┼żna ekonomija postaja impotentna. ┬╗Trge┬ź ┼że dolgo re┼íujejo samo vse ve─Źji posegi politikov, ki zaenkrat drugega ne znajo. Taki ne morejo re┼íiti ni─Źesar. Prav neverjetna je bebavost kr─Źenja javnih storitev?! Jasna postaja absurdnost zadol┼żevanja dr┼żav, medtem ko ostajajo enormni dobi─Źki finan─Źnikov in drugega ┬╗velikega sektorja┬ź prakti─Źno neobdav─Źeni. In tako naprej. ─îas pa te─Źe in u─Źimo se prepo─Źasi. V krizo je pripeljal neoliberalizem in temu ustrezne bodo poti iz krize, nazaj s ┬╗trgov┬ź v ┬╗politiko┬ź, nazaj k davkom, v obnavljanje javnih politik in javnih storitev.

In Merhar mu pritrdi:
S sodobno finan─Źno-gospodarsko krizo se povezuje kriza kapitalizma kot sistema. ─îe pa je temu tako, potem s sredstvi ekonomske politike, ki re┼íujejo zgolj finan─Źno krizo, ni mogo─Źe odpravljati gospodarske krize ÔÇô krize kapitalisti─Źne hiperprodukcije. Z ┬╗oddaljevanjem od materialnih dobrin┬ź, katerih produkcijo uresni─Źujejo ex post tr┼żne zakonitosti se ┬╗oddaljuje┼í od trga┬ź, ki ga nadome┼í─Źajo ex ante planske zakonitosti v koordiniranem tr┼żno-planskem gospodarskem sistemu.

14 odzivov na Umiranje neoliberalizma

  1. Vse torej ka┼że, da je gospodarski in s tem dru┼żbeni razvoj za┼íel v slepo ulico. Vse ve─Źja koncentracija kapitala v rokah razmeroma malo┼ítevilne skupine finan─Źnih mogotcev tem omogo─Źa obvladovanje tr┼żnih zakonitosti in celotnega gospodarskega dogajanja, ki ga usmerjajo zgolj tako, da se ve─Źa njihova kapitalska mo─Ź, s tem pa tudi dru┼żbena oziroma politi─Źna mo─Ź. ┼áiroki sloji prebivalstva pa postajajo vse bolj obubo┼żani in brezpravni. Obstoje─Źi model strankarske demokracije postaja farsa, saj ne omogo─Źa uveljavljanja volje in interesov ┼íirokih slojev prebivalstva, pa─Ź pa voljo in interese vodstev politi─Źnih strank (politi─Źne elite).

    Ob vsem tem pa etablirana ekonomska stroka in politika tudi v razmerah gospodarske krize ┼íe vedno merita uspe┼ínost gospodarskega in posredno s tem splo┼ínega dru┼żbenega razvoja z dobi─Źkom in bruto dru┼żbenim proizvodom, kot da bi bili ti dve ekonomski kategoriji edini cilj, in ne sredstvo za doseganje ciljev dru┼żbenega razvoja. Zato je razumljivo, da i┼í─Źejo izhod iz dru┼żbene krize v smeri zmanj┼íevanja materialne in socialne ravni tistega dela prebivalstva, ki v gospodarski proces vlaga svoje delo. Po tej (neoliberalisti─Źni) logiki je torej bolj uspe┼íno tisto gospodarstvo, ki v ve─Źji meri oplaja vlo┼żeni kapital.

    Smo torej pri problemu merjenja uspe┼ínosti gospodarske dejavnosti. Ta problem so zaznali ┼ítevilni avtorji (primerjaj npr.: N. Petrovi─Ź, Skupni ─Źut za vrednote, Sobotna priloga 25. 8.2012), ki i┼í─Źejo tudi re┼íitve. Na ta problem smo opozorili tudi v Programskem dokumentu gibanja Sinteza. Vpra┼íanje ni obrobnega pomena, saj je vsako merilo neposredni odraz cilja, ki ga zasledujemo. Zato bo treba v okviru oblikovanja nove razvojne paradigme izoblikovati tudi bolj┼ía merila za presojo uspe┼ínosti dru┼żbenega razvoja. Cilj nove razvojne paradigme namre─Ź ni zgolj maksimiranje dobi─Źka, pa─Ź pa izbolj┼íanje kakovosti ┼żivljenja vseh slojev prebivalstva. In vse bolj se uveljavlja spoznanje, da kvaliteto ┼żivljenja ne dolo─Źa zgolj obseg gmotnih dobrin.

  2. Peter Frankl pa Sloveniji priporo─Źa: Nekoristni ideolo┼íki prepiri, dnevno upadanje bonitet slovenske dr┼żave, podjetij in bank, vse dra┼żje zadol┼żevanje, grozljiva su┼ía, pomanjkanje denarja, kriti─Źnost tujih medijev. Skrb je velika. Kdo bo vendarle potegnil prave poteze? Te pa so:
    1. Javno porabo, predvsem pla─Źe, je treba brzdati ÔÇô ne jih ve─Ź zni┼żevati, temve─Ź se odpovedati storitvam tistih v javnem sektorju, ki nimajo pravega dela.
    2. Zato je treba reformirati trg dela. ─îe le ste┼żka odpusti┼í ─Źloveka, ki nima smiselnega dela ali ga ne opravlja, so napori za var─Źevanje brez haska.
    3. Banke je treba sanirati tako, da jih proda┼í. Za evro. Nedr┼żavni lastniki se razlastijo, dr┼żava brezpla─Źno prevzame slabe terjatve, jih da v sklad, ban─Źni kapital se odpi┼íe, novi lastnik pa banke takoj dokapitalizira.
    4. Pokojninska reforma je nujna in davke je treba pobirati.
    5. Z evropskim denarjem ter sredstvi zasebnih vlagateljev je kon─Źno treba za─Źeti nove (infrastrukturne) projekte. Graditi ÔÇô ne samo ┬╗ume┼í─Źati v prostor┬ź!
    6. Nekaj podjetni┼íkih ┬╗paradnih konj┬ź je treba prodati. Telekom, Petrol, Mercator in podobno. S tem krepi┼í zaupanje in tudi pritegne┼í nov kapital.

  3. Pogosto sli┼íimo, da bo evro propadel. Ni strahu, pi┼íe profesor Vincent Navarro. Pri evru gre za mednarodne povezave vodilnih razredov in zaradi njih bo evro ┼íe zelo dolgo ┼żivel. ─îe bi poznali zgodovino evra, bi vedeli, da mogo─Źne sile, ki se skrivajo za njim, nimajo prav nobenih te┼żav in jih ne bodo imele, zato bo evro obstajal, dokler jim bo zagotavljal koristi. Evro so uvajali v ─Źasu neoliberalizma, ki temelji na prepri─Źanju, da je treba ─Źim bolj omejiti vpliv dr┼żave, spodbujati zasebno financiranje in zmanj┼íati vpliv doma─Źega povpra┼íevanja na spodbujanje gospodarske rasti in ga nadomestiti z izvozom. To so tudi razlogi za sedanje te┼żave. Ne evro, ta je v dobri kondiciji.
    Naloga centralne banke je, da tiska denar in z njim kupuje obveznice dr┼żav s ─Źimer skrbi, da obrestne mere zanje ostajajo nizke in tako prepre─Źuje ┼ípekulacije. ECB tega ne po─Źne, namesto tega javni denar po zelo nizki obrestni meri posoja zasebnim bankam in jim s tem omogo─Źa ogromne dobi─Źke. Ta denar pa je v najve─Źji meri namenjen za popla─Źilo terjatev tujih, zlasti nem┼íkih bank. Peter Bofinger, ekonomski svetovalec nem┼íke vlade, je naravnost povedal, da evropska pomo─Ź ni namenjena pomo─Źi dr┼żavam, ki zaidejo v te┼żave, ampak nem┼íkim bankam, ki imajo v teh dr┼żavah ogromno terjatevÔÇŽ. ECB pa bi morala sporo─Źiti finan─Źnim trgom in ┼ípekulantom, da bo za─Źela neposredno odkupovati obveznice dr┼żav, za katere se bodo obrestne mere preve─Ź pove─Źale. Le tako bi prepre─Źila ┼ípekulacije. Pomo─Ź po zelo ugodni obrestni meri bi morala nakazati javnim kreditnim agencijam, ki bi ga posredovale gospodarstvu in tako omogo─Źile njegovo o┼żivitev. Te mo┼żnosti seveda nikoli niso omenili. Ker ECB tega ne po─Źne, ni─Ź ne pomaga, da problemati─Źne dr┼żave var─Źujejo in zmanj┼íujejo javne izdatkeÔÇŽ.
    Povzeto po Darji Kocbek

  4. ┼áe vedno prebiram in razmi┼íljam vsebino knjige NAOMI KLEIN – Doktrina ┼íoka. Vsepovsod se omenjajo znane ameri┼íke politi─Źne osebnosti in SVETOVNA BANKA ter MEDNARODNI MONETARNI SKLAD, kateri so vme┼íani v prevzeme gospodarskih resursov v raznih dr┼żavah, uni─Źevanju standarda prebivalstva in neomejenemu grabe┼żu dobrin v dr┼żavah od J. Amerike, Srednje Amerike, Rusije, Koreje, Iraka, ┼árilanke in celo pri njih doma v USA.
    Zanima me zakaj NIH─îE na svetu ┼íe najmanj pri NAS nima koraj┼że za objavo delovanja teh svetovnih monetarnih organizacij, ki uni─Źujejo ljudstva in narode, zaradi njihovega pohlepa po neizmernem bogastvu, katerega itak ne oni ne njihovi dedi─Źi ne bodo nikoli izkoristili v celoti. Zakaj nih─Źe ne odpira o─Źi narodom? So res vsi podkupljivi in upajo na drobtine z njihovih miz? Narod pa crkava v rev┼í─Źini zaradi uni─Źenega gospodarstva. Vse za neomejeno bogatenje posameznikov!
    Nazadnje so se spravili na na┼íe ribi─Źe, ki jih je itak premalo za ogro┼żanje svetovnih izkori┼í─Źevalcev morja. Prav podobno so naredili na ┼ári Lanki po katastrofi cunamijev. Ribi─Źe so izselili v notranjost dr┼żave v barake, na obali pa gradijo super hotele z no─Źninami 800 USD. Vse z mednarodno pomo─Źjo. Ribi─Źi, ki so ob cunamiju najbolj nastradali, ne dobijo ni─Ź.
    Osnovni namen teh uni─Źevalskih zdru┼żb je prevzem vsega dr┼żavnega – dr┼żava naj bo vitka. Tudi pokojnine naj bi ┼íle v privatne roke (tudi pri nas se ┼że govori o tem). Odprava javnih slu┼żb in iskanje pomo─Źi od zunanjih svetovalcev (┼że pri nas),…. Dr┼żava naj slu┼żi samo za pobiranje davkopla─Źevalskega denarja za pla─Źevanje privatnim podjetjem.

    KAJ RES NE VIDIMO KAM DRVIMO?
    Uvajanje in ┼íe ja─Źanje NEOLIBERALZMA je zlo─Źin proti narodu. Slepo sledenje Merklovi nas bo pahnilo v ┼íe huj┼íe kot ┬╗srednji vek┬ź! Pri nas je ┼że zelo hudo, peljejo pa nas v ┼áE HUJE!
    Vsi kritizirajo sindikate, da so krivi! Mislim, da so trenutno ┼íe EDINI, ki nekaj delajo, vendar niso u─Źinkoviti. Morali bi imeti veliko ve─Źjo podporo.
    Tudi va┼í glas in glas civilnih zdru┼żenj bi se moral bolj sli┼íati v javnosti. Osve┼í─Źati je treba narod: kdo in kam nas pelje. USTAVITI JIH JE TREBA!

  5. Neoliberalizem nas je streznil!
    Dva najbolj kompetentna, oba naj bi bila strovnjaka za finance in ban─Źni┼ítvo, sta o─Źitno na razli─Źnih bregovih. Ni ─Źudno, da smo tam, kamor so nas pripeljali!
    Citat iz ─Źasnika Finance:
    “Kranjcu se zdi ┼áu┼íter┼íi─Źev predlog, da bi o tem, kateri banki naj dr┼żava pomaga in kaj bo iz banke preneseno na posebno dru┼żbo, odlo─Źala medresorska komisija, nesprejemljiv. A Kranjec je ostro proti in ┼áu┼íter┼íi─Źu ┼żuga z Evropsko centralno banko: ┬╗Mislim, da je ban─Źni nadzornik in regulator tisti, ki pove, katero banko je treba sanirati in katere ne! Ne pa da se z dr┼żavnim dekretom re─Źe, da bomo iz bank vzeli to in to. To je razmi┼íljanje socialisti─Źne ekonomije, ki smo ga, upam, pustili za sabo!┬ź”
    Ni jima mo┼żno oporekati znanje, toda ali imamo, od tega na─Źina komunikacije in napenjanja mi┼íi─Ź kak┼íno korist ? Kot da gre za dialog dveh gluhih, ki sta morda namerno za─Źasno oglu┼íela! Neoliberalizem nas je streznil, nekateri pa ┼íe vedno ┼żivijo od tega.

  6. Matja┼ż Cerovac (Ponosna Primorska) zapi┼íe: ┬╗ÔÇŽO─Źitno Jan┼íi in tej vladi zelo le┼żijo vrednote ÔÇô en narod, en rajh, en vodjaÔÇŽ ┼Żal pa imamo tudi veliko kvazilevi─Źarjev, ki so se prelevili v tajkune, fevdalce in druge vrste lopovov, ki se celo upajo pojaviti na partizanski proslavi s titovko na glavi, hkrati pa nekaznovano krasti in goljufatiÔÇŽ Odsev tega stanja je propad ban─Źnega sistema in posredno celotnega gospodarstva dr┼żave. Re┼íitev je mo┼żna le v popolnem moralnem preporodu slovenske dru┼żbe, ki pa se mora za─Źeti s kazenskim preganjanjem vseh vpletenih v oro┼żarske in vse druge afere, njihovo obsodbo in za vedno odstranitvijo iz politi─Źnega delovanja v Republiki Sloveniji in EU. Nekdo mora torej za─Źeti s ─Źi┼í─Źenjem, o─Źitno, ─Źe nih─Źe drug, pa─Ź Primorci in po Sloveniji razseljeni potomci. Torej Primorci, le naprej v boj za moralne vrednote, za zgled pa naj nam bo na┼í ponosni pisatelj Boris Pahor.┬ź
    Lenart J. Ku─Źi─ç ugotavlja: ┬╗V medijih in drugih panogah, za katere je bilo zna─Źilno politi─Źno kadrovanje (dr┼żavna podjetja, javna uprava, telekomunikacije, finan─Źni sektor, izobra┼żevalne ustanove, in┼ítitutiÔÇŽ) sta se krepila negativna selekcija in ob─Źutek nemo─Źi. Vse manj ljudi je verjelo, da ministrska, poslanska, profesorska, sodni┼íka in druga pomembna mesta zasedajo posamezniki, ki so napredovali zaradi sposobnosti, dobrega dela in ugleda, kar je zmanj┼íevalo zaupanje v dr┼żavne institucije in pomembne dru┼żbene skupine. Tak┼íno ozra─Źje in razvoj posameznikov, stroke in dru┼żbe je bilo pogubnoÔÇŽ..┬ź
    Radovan Kozmos pi┼íe: ┬╗Ljudje se v strahu pred prihodnostjo ─Źedalje bolj umikajo v zasebnost. Akademske elite ve─Źinoma mol─Źijo, novodobni mened┼żerski kader je tudi ┼że pokazal, ─Źesa vsega ni zmo┼żen, politika pa je po dvajsetih letih vztrajne negativne selekcije kulminirala v najslab┼ío vlado doslejÔÇŽ ter opravilno in tudi sicer nesposobno opozicijo, ki se zapletena v lastne prera─Źunljive zankeÔÇŽ. V tak┼ínih razmerah bi ┼íe kdo utegnil mesijansko pomisliti, da bi se bilo morda res bolje priklju─Źiti kak┼íni drugi, urejeni dr┼żavi. Ali se vsaj preseliti vanjo. A zakaj bi se umikali? Precej bolj smiselno je korenito izbolj┼íati dr┼żavo, v kateri ┼żivimo. Preudarno, hitro in odlo─Źno. Neustra┼íno. Zdaj gre zares.┬ź

    Bankir ┼átefan Vavti pa pravi: ┬╗Banke bomo ┼íle nazaj na zelo osnovno stopnjo finan─Źnega posredovanja – zbiramo depozite, dajemo kredite. Investicijsko ban─Źni┼ítvo je de facto v zatonu. Eksperimenti, da so banke bile lastnice, pa se zgodovinsko niso nikoli izkazali kot dobri. To je zdaj usoda celotne ban─Źne industrije. Postali bomo zelo regulirana industrijaÔÇŽ┬ź Na vpra┼íanje Bi se od Avstrijcev lahko nau─Źili, kako u─Źinkovito sanirati dr┼żavno banko pa odgovarja: ┬╗─îe gledam nazaj, je bil polo┼żaj v Avstriji v 80. ali 90. letih podoben, kot je zdaj v Sloveniji. Veliko podjetij je bilo v dr┼żavni lasti, tudi banke in industrijska podjetja. Njihovi rezultati so bili tako porazni, da je bil pritisk na politike nevzdr┼żen, zato so dovolili deregulacijo. Potem se je ─Źude┼żno izkazalo, da so vsa podjetja, ki so tudi tam bila nacionalni interes, postala bolj normalna, manj je bilo intervencij dr┼żave in drugih. S tem so se pove─Źevali skupna blaginja, ┼żivljenjski standard in ┼ítevilo delovnih mest. Po mojem se bo to prej ali slej zgodilo tudi v Sloveniji. Tudi v Avstriji so bile svoj ─Źas zelo zagrete razprave o nacionalnem interesu in njegovi razprodaji. Danes jih sploh ni ve─Ź, prav obratno. Veliko tujcev je pri┼ílo in tudi veliko avstrijskih podjetij je ┼ílo v tujino. Ta bilanca je ostala nevtralna, izmenjava znanj in razli─Źnih kultur in pogledov pa je oplodila veliko dobrih projektov. Je pa bilo za Avstrijo to zelo drago in tudi za Slovenijo ne bo zastonj.┬ź

  7. Treba bo dojeti, da delovnih mest ne ustvarjajo investitorji, ampak odjemalci, kar pomeni, da gre za potrebo po potrebah ljudi, saj ┼żivimo v krizi izobilja. To pomeni, da ljudje imajo, kar ┼ítejejo za potrebno, zato se jim ne zdi vredno niti kupovati niti investirati. Nadalje to pomeni, da zdaj za nami starej┼íimi prihaja generacija, ki je edina v zgodovini(!) dobila prakti─Źno vse bistveno na kro┼żniku po zaslugi predobrih star┼íev in predvsem po zaslugi neizmernega zadol┼żevanja na svetovni ravni, ne le lokalno(!). Prakti─Źen podatek: menda je svetovna masa dolgov enaka svetovni masi DBP; v dav─Źnih oazah je menda za 21 – 32 tiso─Ź milijard $ skritega bogastva, kar je enakovredno DBP ZDA in Japonske skupaj, obenem pa pomeni, da ne investirajo, ker ne vejo, v kaj bi, da bi jim bilo dovolj donosno; v dav─Źnih oazah imajo glavne svetovne banke na tiso─Źe filial, a ne kreditirajo gospodarstva iz enakih razlogov. Turizem je najve─Źja poslovna panoga, kar ni bila nikoli, dokler ni bilo izobilja. Narava je iztro┼íena in zasvinjana. Mnogo ljudi je brezposelnih, ker ni komu prodajati. Trg mamil cveti. ┼átudentov je preve─Ź, obrtnikov pa premalo. Za nadaljnjo rast torej ni veliko prostora. In NI res, da mladi nimajo bodo─Źnosti, ne bo pa lagodna, bo bolj hudobna kot udobna, kot je bila vedno v normalnih ─Źasih in razmerah.

  8. Jo┼że Hrovat pi┼íe: Kot ka┼że, je glavni cilj aktualne slovenske vlade o─Źitno ta, da dr┼żavo kon─Źno popelje v tisti “pravi” kapitalizem. Zgodba gre nekako takole: to, kar je vladalo tukaj do zdaj, nima s kapitalizmom nobene zveze. Z drugimi besedami: kapitalizem naj bi v svojem bistvu pomenil nekaj povsem drugega. Treba je prodati dr┼żavno premo┼żenje, napraviti fleksibilen trg dela, zmanj┼íati javni sektor ÔÇŽ Poznavalci slovenski sistem pogosto opredeljujejo s sintagmo “pajda┼íki kapitalizem”. No, brez dvoma bi bilo mogo─Źe najti kak┼íen bolj posre─Źen izraz, ─Źeprav tudi ta v bistvu kar dobro zadane lep del ÔÇô ┼żal ne tudi celote ÔÇô problema. Skratka, vlada ┼żeli dr┼żavljanom dopovedati, da mora Slovenija ┼íele prispeti tja, kjer sta razvita Evropa in svet ┼że kar nekaj ─ŹasaÔÇŽ. Vedeti pa je treba, da je kapitalizem nastal v dolo─Źenem zgodovinskem trenutku in prav gotovo ni ve─Źen. In ┼íe nekaj: kapitalizem ni identi─Źen z demokracijo ÔÇô torej ni nobenega protislovja v tem, ─Źe si za demokracijo, vendar proti kapitalizmu.

  9. Dr. Rudi Rizman pi┼íe: Iz aktualne krize nas more pripeljati samo radikalna reforma ekonomskega in politi─Źnega sistema, ki sta pripeljala do nje. O nevzdr┼żnosti obeh obstoje─Źih sistemov ne govorijo le ┬╗progresivni┬ź nobelovci na podro─Źju ekonomije, temve─Ź zadnji ─Źas tudi iz konservativnih in neoliberalnih krogov. Tega si ┼íe do v─Źeraj ni mogel nih─Źe predstavljati. Tako je pred komaj nekaj dnevi eden najvplivnej┼íih britanskih finan─Źnih politikov Andy Haldane priznal gibanju Okupirajmo, da ima ┬╗analiti─Źno in moralno prav┬ź, ko opozarja na klju─Źni vzrok in problem aktualne krize: na masovno koncentracijo bogastva in posledi─Źno poglabljanje dru┼żbene neenakosti. To, da so v bankah za─Źeli ┬╗reformiranje┬ź financ, je po njegovem zasluga omenjenih gibanj. Podobno menijo danes tudi ekonomski eksperti ÔÇô raziskovalci na Mednarodnem monetarnem skladu, od koder prihajajo kritike na ra─Źun ekonomsko uni─Źujo─Źe politike var─Źevanja, za njimi pa ne zaostajajo niti ekonomisti z Univerze v Chicagu, ki so pred tem s svojimi ekspertizami tlakovali pot v krizo. Skupaj z lucidnim italijanskim mislecem Antoniem Gramscijem bi lahko rekli, da smo ┼íe vedno v krizi, ki jo zaznamuje umiranje starega, medtem ko se novemu (┼íe) ne uspe uveljaviti.
    V svetu in tudi doma ne manjka novih in alternativnih zamisli, kako iz krize, ki pa se bodo lahko udejanjale le v primeru, da bo za njimi dovolj prepri─Źljiva dr┼żavljanska podpora. Mnogi v svetu politike in dru┼żbenih znanosti napovedujejo nastop novega obdobja, v katerem bo prevladovala politika ┬╗skupnega dobrega┬ź.

    Bo┼ítjan M. Zupan─Źi─Ź pravi: 21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo. Kriza, s katero se spopadamo, ni ekonomska, ampak moralna in globoko psiholo┼íka. Potrebno je razsvetljenje ─Źloveka, ali pa bo sledil propad. Ve─ŹÔÇŽ

  10. Vzemi si tri minute, se spla─Źa.
    George Carlin: ÔÇťKlub v katerem vas ni!ÔÇŁ

  11. Polona Fijav┼ż (voditeljica Globusa, RTVS) je posnela intervju z enim najve─Źjih mislecev in najbolj citiranih intelektualcem na┼íega ─Źasa Noam Chomsky:
    Nisem edini, ki kritizira neoliberalizem. Gre za neoliberalni pogrom, ki so se mu dr┼żave Latinske Amerike ┼że uprle, upirajo se mu arabske dr┼żave, le Evropa – predvsem dr┼żave na jugu – vztrajajo pri sistemu, ki onemogo─Źa rast. Neoliberalizem uni─Źuje sisteme, ki pomagajo ljudem in spodbuja ob┼íirno korupcijo. To nato razglasijo za nasprotje neoliberalizma, v resnici pa je njegova zna─Źilnost. Neoliberalizem omogo─Źa gospodarsko rast, ki kopi─Źi denar v ┼żepih pe┼í─Źice, ve─Źina prebivalcev pa stagnira ali propada. Ve─Źina sveta ┼że be┼żi od katastrofe, kar neoliberalizem je. V Latinski Ameriki so mu najzvesteje sledili, zato so ve─Ź desetletij gospodarsko nazadovali. Pred pribli┼żno desetimi leti pa so se neoliberalizmu odrekli. Ju┼żna Amerika se je prvi─Ź po petsto letih obrnila od sistema zahodne prevlade. Hitro je napredovala, predvsem zaradi upora neoliberalizmu. Znebili so se Mednarodnega denarnega sklada in za─Źeli izvajati socialnodemokratske programe, kakr┼íne je neoliberalizem sku┼íal uni─Źiti.
    Mario Draghi, vodja Evropske centralne banke, je v intervjuju za Wall Street Journal povedal, da je evropska dru┼żbena pogodba mrtva. To je posledica politike Evropske unije. Ni nujno, da namerno, a to je dejstvo. ─îe med recesijo vsiljuje┼í var─Źevanje, to onemogo─Źa rast, uni─Źuje sisteme dr┼żavne blaginje in pove─Źuje dolgove. To─Źno to se dogaja. Celo Mednarodni denarni sklad je kriti─Źen do take politike, a Evropa vztraja pri njej. To nikakor ni nujno saj obstajajo alternative. Ena izmed posledic te politike je uni─Źenje socialnodemokratskega sistema, enega najve─Źjih civilizacijskih prispevkov Evrope v povojnem obdobju.
    Če velik del prebivalcev prikrajšate za kakovostno izobrazbo, bo to škodilo njim, pa tudi gospodarstvu. Najbogatejšim pa ne bo hudega.
    Ali je gibanje Okupirajmo za─Źetek? Nikoli ne ve┼í. Pred 50 leti se je nekaj temnopoltih ┼ítudentov usedlo za jedilni pult v Greensboru v Severni Karolini. Takoj so jih aretirali in odpeljali v zapor. Nih─Źe ni vedel, ali je bil to konec ali za─Źetek. Izkazalo se je, da je bil za─Źetek. Naslednji─Ź je pri┼ílo ve─Ź ┼ítudentov, borcev za svobo┼í─Źine, rodila se je organizacija za pravice temnopoltihÔÇŽ
    ─îe bi nas opazoval nekdo z Marsa, bi rekel, da smo norci, ki korakajo proti prepadu in veselo prepevajo o svojih uspehih. Ve─Ź,,,

  12. Diktatura demokracije ali demokracija demokracije!
    Svoboda govora, izra┼żanja in misli je zapisana v ustavah v vseh demokrati─Źnih dr┼żavah. Pa vendar ta svoboda omejuje in utesnjuje, zaradi tega, ker predvsem govori, misli in se izra┼╝a kapital, dr┼żavljani pa to samo ponavljamo.
    Kapitalu je potrebno vzeti primat, ki si ga je vzel in za┼żiveli bomo demokracijo demokracije.
    Rešitve so vedno enostavne

  13. Re┼íevati je treba krizo kapitalizma kot sistema, ne pa zgolj njene pojavne oblike, tj. finan─Źno in gospodarsko krizo. Re┼íevanje te krize aktualizira Keynesovo ekonomsko teorijo efektivnega povpra┼íevanja, ki jo je v zadnji tretjini 20. stoletja negirala neoliberalisti─Źna protireformacija keynesijanske reforme kapitalizma, tj. dr┼żavnega kapitalizma. Z njo se je dr┼żavni kapitalizem vrnil v protislovno zaostren monopolni kapitalizem, ki je ponovno zaostril krizo kapitalizma kot sistema.
    Umiranje-Viljem Merhar-kriza sistema

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja