ZAKAJ KOMBINIRANI VOLILNI SISTEM?

Predsednik države g. B. Pahor je 26. oktobra lani napovedal, da bi »rad odmrznil ledeno dobo v politiki« in da je prišel čas, da spremenimo že več kot 20 let star »začasen« Zakon o volitvah. Ali, kot se je izrazil, »še nikoli nismo bili tako blizu soglasja o spremembi volilne zakonodaje«. Zato je skrajni čas, da se vprašamo, kakšen volilni sistem potrebujemo.

1. RAZLIČNI VOLILNI SISTEMI
Dejstvo je, da imajo danes države zelo različne volilne sisteme, ki s svojo različnostjo zapolnjujejo celoten spekter od ortodoksno »sorazmernih« (proporcionalnih) do ortodoksno »večinskih« (knock-out) sistemov. Ta različnost izhaja deloma iz različnosti kultur posameznih narodov, deloma pa iz posledic dejstva, katera politična opcija je bila na oblasti, ko se je sistem v posameznih družbah pripravljal in sprejemal. Zato gotovo ni mogoče enostavno trditi, da je en sistem »boljši« od drugega. Vprašanje, kateri je boljši, moramo prevesti v vprašanje: kakšen sistem bi bolj ustrezal specifikam posamezne družbe oz kateri bi ustvarjal manj problemov. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da čeprav je volilni sistem ključni element demokratičnosti posamezne družbe (brez demokratičnih volitev v družbi ni demokracije!), vse spremljajoče težave ne izhajajo vselej iz same narave sistema, temveč pogosto iz narave družbe same. Ali, kot je rekel nekdo od uvodnikov na posvetu o volilnih sistemih na Pravni fakulteti (v sredo, 11. dec 2013): »Za Nemčijo so vsi volilni sistemi dobri. Za Italijo so vsi slabi«.
Ko govorimo o različnosti volilnih sistemov, pa ne gre zgolj za volitve v ožjem pomenu. Zelo pomembno je namreč, kakšen je sistem obračuna in poračuna volilnih glasov, zlasti tistih, ki jih sistem opredeljuje kot »neuspešne«. To so glasovi, ki so jih volivci oddali kandidatom (pri nas strankam), ki se niso prebili prek volilnega praga. Nekateri jih imenujejo »zavrženi glasovi«, kar pa seveda niso. Prav ti glasovi lahko odločilno določajo razmerje političnih sil, saj se v nekaterih sistemih delijo sorazmerno, v drugih pa predstavljajo nekakšen »bonus« uspešnejšim političnim strankam. V tem primeru seveda pada »sorazmernost« sistema volitev, vse do točke, ko se lahko začnemo spraševati o legitimnosti volilnih rezultatov. Toda o tem kasneje.

2. NEKATERE SPECIFIKE SLOVENSKE DRUŽBE
Da bi lahko odgovorili na vprašanje, kakšen volilni sistem bi ustrezal Sloveniji, moramo najprej ugotoviti, v čem se naša (politična) kultura in družbena struktura bistveno razlikujeta od političnih kultur drugih držav.
Del odgovora nedvomno leži v dejstvu, da smo mlada država, s kratkotrajno zgodovino večstrankarskega sistema in s šibko organiziranostjo civilne družbe, zaradi česar moč in vpliv dobro organiziranih političnih strank prihaja še toliko bolj do izraza. Njihov vpliv na volitve je tolikšen, da je volja volivcev praktično izničena, rezultati volitev pa manipulativni. Zatrdimo lahko, da ni izpolnjena zahteva 81. člena naše Ustave, ki pravi, da morajo imeti na volitvah odločujoč vpliv volivci. Danes imajo pri nas odločujoči vpliv na volitve nedvomno politične stranke, zato upravičeno govorimo o močni partitokraciji in šibki demokraciji slovenske družbe.
Pa vendar po mojem glavni problem ni v tem, temveč v dejstvu, da v Sloveniji nimamo uspešno ločenih vej oblasti. Še vedno smo nekakšna totalitarna politična država, v kateri sta zakonodajna in sodna veja oblasti absolutno podrejeni politično-izvršni oblasti. Na eni strani se to kaže kot sistemska odvisnost Parlamenta od (vsakokratne) vladne koalicije. Poslanci strank vladne koalicije v DZ, spoštujoč partijsko disciplino, praviloma striktno zavračajo vse predloge opozicije in sprejemajo vse predloge vlade, tudi, kadar so ti nedorečeni in slabo pripravljeni. To nas vodi v hiperprodukcijo slabe zakonodaje, ki jo je treba neprestano spreminjati in popravljati. Na drugi strani pa odvisnost naše sodne od izvršne oblasti najbolje potrjuje dejstvo, da so naša sodišča v zadnjih mesecih »odkrila« vrsto zakonskih določil, ki omogočajo zamrznitev premoženja pravnomočno obtoženemu, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in prenos dokaznega bremena o izvoru premoženja na osumljenega. Ker ta določila niso povsem nova, nova pa je praksa njihove uporabe, lahko upravičeno sklepamo, da se niso spremenile pravne podlage, temveč je sodstvo dobilo nekakšna »nova navodila«. In ta navodila so lahko prišla samo iz izvršne oblasti, skoraj gotovo kot posledica ljudskega revolta zaradi korupcije in nezaupanja v institucije oblasti.
Totalitarnost oz civilna nerazvitost slovenske družbe pa ima še eno razsežnost, ki nas močno obremenjuje. To je neuspešno ločevanje Cerkve od Države, zaradi česar je RKC pri nas dejansko prisotna v oblikovanju večine političnih odločitev (ali vsaj neposredno odvisna od njih), njen interes za vplivanje na volitve pa zato neizmeren. Če se v Nemčiji ali Franciji, celo v Italiji ali Španiji, zamenja politična garnitura, se odnos Države do Cerkve oz položaj Cerkve v teh državah praktično ne spremeni. V Sloveniji je drugače: z zmago desnice v Sloveniji, Cerkev nekako so-vlada, z zmago levice se njen vpliv in privilegiji začnejo zmanjševati. Prav neuspešno ločevanje Cerkve od Države močno vpliva na ohranjanje prislovične politično-ideološke bipolarnosti slovenske družbe in slovenskega volilnega telesa. Na nemoč slovenske družbe torej, da preraste zgodovinska razhajanja in se usmeri v skupne razvojne projekte.
Gledano sociološko je Slovenija še vedno totalitarna država, z nerazvitimi institucijami civilne družbe, s politično nadmočjo izvršne oblasti nad zakonodajno in sodno, s stalnim prizadevanjem za diktaturo nad mediji, z nekakšno »štabno« organiziranostjo političnih strank, z ideološko razklanim volilnim telesom; z nerazvito demokracijo torej.

3. KAKŠEN VOLILNI SISTEM BI NAM TOREJ USTREZAL?
Najprej moramo še enkrat poudariti, da imamo še vedno volilni sistem, ki je bil leta 1992 pripravljen in sprejet v naglici, s poudarkom, da je to začasen volilni sistem, pripravljen za volitve leta 1992. In da bo kasneje spremenjen in dopolnjen. Toda tega »kasneje« še nismo dočakali.
Značilnost tega sistema je proporcionalnost, sistem pa je v začetku vseboval tudi določeno personifikacijo z uvedbo preferenčnega glasu. Z nekaterimi spremembami je političnim strankam uspelo to določilo iz sistema izbrisati, tako, da volitve zdaj dajejo politično moč direktno strankam. Od njih so zato neposredno odvisni tudi izvoljeni poslanci, kar je vseskozi razvidno iz njihovega delovanja v DZ. Brez neodvisnih poslancev pa ni demokracije, kot je večkrat poudaril F. Bučar.
Čeprav sem uvodoma zapisal, da so danes v svetu oz v EU prisotni volilni sistemi vseh oblik, pa C. Ribičič pogosto opozarja, da se z razvojem družb razvijajo tudi volilni sistemi. V XIX. stoletju naj bi tako prevladovali večinski, v XX, proporcionalni, zdaj pa vse več družb išče popravke v smeri kombiniranih volilnih sistemov. Samo z njimi je namreč mogoče zajeti različne interese posameznih družbenih skupin, s tem zagotavljati aktivno državljanstvo in preko uravnoteženja teh interesov tudi potrebno stabilnost izvoljene oblasti.
Vsi argumenti torej govorijo za to, da Slovenija danes potrebuje kombiniran volilni sistem. Večinski volilni sistem (tega vedno znova predlaga J. Janša oz SDS) bi prav zaradi razklanosti našega volilnega telesa neprestano zastavljal vprašanje legitimnosti in vodil v poglabljanje ideoloških konfliktov. Torej prav nasprotno, kot trdijo njegovi predlagatelji, tudi v nadaljnjo politično nestabilnost. Nepersonificiran proporcionalni sistem pa, kot sem že zapisal, ohranja in krepi partitokracijo, ki ne omogoča normalne demokratizacije slovenske družbe.

4. PREDNOSTI KOMBINIRANEGA VOLILNEGA SISTEMA
Predlog takega kombiniranega volilnega sistema (Mihelčič-Kristan-Pintarjev predlog) je že marca lani v parlamentarno proceduro vložil ZDUS z več kot 5.700 podpisi volivcev. Toda njegovo obravnavo je vse doslej blokirala PS s svojim problematičnim predlogom o ukinitvi volilnih okrajev (kar bi pomenilo povečevanje centralizacije in nove volilne manipulacije). Predlog kombiniranega volilnega sistema smo pripravili na podlagi nemških izkušenj, kjer velja že več kot šest desetletij. Prav letos se je spet izkazal, saj so volivci na njegovi osnovi izločili dosedanjo vladno liberalno stranko, vladajoče konservativce pa prisilili v kombinirano vladanje s socialisti. Tudi naš predlog, tako kot nemški sistem, daje vsakemu volivcu dva glasova in hkrati razpolavlja število volilnih okrajev iz sedanjih 88 na 44.
S prvim glasom volivci v vsakem volilnem okraju izvolijo poslanca po večinskem principu. S tem volivci s prvim glasom glasujejo za svojega poslanca, ki ima v tem okraju večletni domicil. Tega poslanca volivci izvolijo neposredno, z večino glasov (v prvem ali drugem krogu). S tako rešitvijo dobivajo kandidati civilne družbe prvič realno možnost izvolitve, izvoljeni poslanci pa status relativne svobode in neodvisnosti od političnih strank oz bolj zavezujoč odnos in odgovornost do volivcev. Taka rešitev pa obenem sili politične stranke, da na ta del kandidatnih list namesto svojih aparatčikov ponudijo kvalitetne in konkurenčne kandidate.
Z drugim glasom volivec voli politično stranko, ki ji bo zaupal oblikovanje vlade in vodenje (upravljanje) države, vendar pri tem personificira odločitev skozi preferenčni glas strankarskega kandidata: ne voli torej liste, temveč izbere povsem določenega kandidata na njej.
Število »zavrženih« glasov se v tem sistemu bistveno zmanjša, delitveni bonus uspešnim strankam postane manj pomemben in tako izvoljena oblast legitimnejša.

Z DEMOKRATIZACIJO SISTEMA VOLITEV V DEMOKRATIZACIJO SLOVENIJE!
Z uvedbo takega volilnega sistema bi DZ postal bolj podoben parlamentu, moč političnih strank v DZ bi se relativno zmanjšala, omilil bi se avtomatizem glasovanja. Vse to bi sililo vladne stranke v dogovarjanje in iskanje konsenza, državno upravo in vlado pa v predlaganje boljših, bolj usklajenih zakonskih predlogov. Hiperprodukcija nedomišljenih zakonskih določil, ki je danes tako značilna za naš DZ, pa bi se zmanjšala.
Predlagani volilni sistem bi tako pomenil racionalizacijo sistema upravljanja države na več ravneh in delno de-ideologizacijo strank. Mogoče bi nas celo pripeljal v situacijo, da se dogovorimo o osrednjem ideološkem vprašanju, ki danes loči Slovence na »leve« in »desne«: da se iz preteklosti obrnemo k prihodnosti in obenem oblikujemo sodoben Konkordat med Državo s Cerkvijo. Šele s tem bi Slovenija dobila priložnost, da uveljavi demokracijo.
Model, ki ga predlagamo, bi moral (vsaj teoretično) ustrezati obema stranema razpolovljene slovenske politike: desnici, ki zahteva večinski sistem in levici, ki vztraja na sorazmernem principu, saj je smiselna kombinacija obeh. Dejansko pa ga zavračata obe strani, kar jasno kaže, da v teh razpravah ne gre za iskanje rešitve in dobrega (boljšega) volilnega sistema, temveč se za temi razpravami skrivajo drugi interesi, zaradi katerih stranke vsako smiselno rešitev tega problema blokirajo. ZAKAJ?
Preprosto povedano: z blokiranjem pozitivnih sprememb volilnega sistema politične stranke blokirajo demokratizacijo slovenske družbe. Če se ne bodo sposobne dogovoriti za kombiniran volilni sistem, volivcem na naslednjih volitvah ne bo ostalo drugega, kot da sedanjih političnih strank enostavno ne volijo: ne levih, ne desnih.
Emil Milan Pintar

4 thoughts on “ZAKAJ KOMBINIRANI VOLILNI SISTEM?

  1. Soglašam, a aktualna politika volilnega sistema NE BO SPREMENILA, ker jo sprememba ogroža. Oni mislijo nase ne na ljudstvo. Podobno kot EU, ki nas rabi kot trg in poceni delovno silo. Demokracija je za okras, ki pa ni nujen…po njihovo!!!
    Zato je treba vzeti v roke vzvode odločanja, beri: priti v parlament! Samo to je pot. težka, morda dolga, A EDINA!

  2. Volilni sistem kakršnega po ustavi trenutno imamo je sprejemljiv in ni sprejemljiv glede na to kakšno politično strukturo v prostoru želiš. V članku so navedene razlike in primerjave volilnih sistom v evropskem prostoru, ki dajejo pomisleke ali prevzeti eno od že znanih oblik ali iskati za naš prostor primerno obliko volilnega sistema. Osebno mislim, da je zgornje pisanje zelo pregledno in daje uvod v razmišljanje, nikako pa ne daje zadostnih podatkov o dozorelosti družbe za spremembe. Če posamezniki osenjujejo, da smo kljub navidezni demokraciji še vedno nekakšna totalitarna država, potem je treba še veliko časa, da družba dozori v neko obliko demokratične države. Preden spremenimo kakšenkoli volilni sistem, je treba volivce pripraviti, da ni mogoče voditi državo ali lokalno skupnost z osebami, ki so izvoljene na podlagi všečnost (zato imamo takšno družbo kakršno imamo). V Parlament ali v občinski svet bi morali prihajati ljudje, ki so v svojem okolju pokazali, da so strokovni, da obvladajo gospodarske in družbene spremembe in da želijo napredek družbe. Trenutna politična elita tega ne zmore, tega noče in tega ni sposobna. Moje mnenje je, da smo še daleč od možnosti spremembe volilnega sistema.

  3. Komentarja k tekstu o novem volilnem sistemu, ki ga je kot predlog Zakona o volitvah v DZ že marca lani(!) v parlamentarno proceduro vložil ZDUS (s 5.700 podpisi), pripravili pa smo ga dr. Mihelčič, dr Kristan in jaz, na žalost še ni dočakal obravnave v delovnih telesih DZ. Vzrok so različne manipulacije parlamentarnih strank, kar samo potrjuje mnenje prvega komentarja: verjetnost, da bi poslanci pred naslednjimi volitvami spremenili volilni sistem, kot jo nakazujem, so praktično nikakršne. Zato ostaja le druga pot: uspešna organizacija alternativnih gibanj civilne družbe oz povezovanje vseh organiziranih subjektov v nekakšno “Koalicijo civilne družbe” (koalicijo za prenovo Slovenije), ki bi na volitvah nastopila s Skupno kandidatno listo preverjenih kandidatov, predvsem v domačem okolju (lastnem volilnem okraju) dobro poznanih, uglednih, poštenih in strokovnih ljudi.
    Bomo zmogli tako Koalicijo ali se bomo zaprli v razdrobljene stranke in strančice, ki bodo imele le malo več podpornikov (volivcev) kot kandidatov? Podatki iz raznih anket močno opozarjajo! Čeprav podpora volivcev alternativnim strankam narašča, ta vendarle ne znaša več kot dobrih 5%! Zato je edina realna alternativa: nastopimo skupaj!
    In še kratek pogled na drugi komentar. Z večino povedanega se strinjam. Povsem jasno je, da brez demokratičnih volitev ni demokratične družbe. Da bi to dosegli, moramo ustvariti pogoje, da kandidate za poslance (in druge državne funkcije) postavijo (tudi) ljudje sami, ne le zgolj politične stranke, kot danes. In da imamo volilni sistem, v katerem imajo tudi taki kandidati realne možnosti za izvolitev. Danes jih nimajo. Tudi če zmagajo v svojem okraju, jih zaustavi določilo o 4% pragu (stranke se danes dogovarjajo celo o povečanju tega praga na 5%!), njihove glasove pa si nato bolj uspešne stranke razdelijo med sabo.
    Prav zato smo predlagali spremembo volilnega sistema oz kombiniran volilni sistem, kjer bi bilo polovico poslancev izvoljeno direktno, mimo volilnega praga. Tako bi volivci dobili vpliv na postavitev kandidatov in njihovo izvolitev, s tem pa bi se vzpostavila trajna povratna zveza med volivci (njihovimi interesi) in izvoljenimi poslanci.
    Pot bo dolga, toliko bolj, ker bodo verjetno šele “poslanci civilne družbe” pripravljeni uzakoniti tak sistem. Zato pa moramo poskušati te poslance pripeljati v DZ skozi določila sedanjega sistema: s Skupno kandidatno listo enotnega, povezanega, organiziranega gibanja (Koalicija za prenovo Slovenije).
    Seveda bo ta pot v resnično demokratizacijo slovenske družbe še dolga in težka, toda druge ne vidim. Zato smo oblikovali Koalicijo civilne družbe, zato se trudimo povezati v njej vse pozitivne subjekte (posameznike, skupine in nastajajoče stranke), ki so pripravljeni sprejeti osnovna demokratična, vrednostna in strokovna načela. Pridružite se!

  4. Morda je predlagana rešitev boljša od sedanjega sistema. Večinski bi bil katastrofa za Slovenijo.
    Volitev strank kot do sedaj daje vedno iste osebke za poslance.
    PREDLAGAM: volivec ima 2 glasova, je dobra rešitev, vendar se bojim da bo prvi glas odšel ponovno strankarskim ljudem, katere bi stranke porinile posebej naprej.
    Najprej: polovico poslancev volijo stranke, drugo pa so nevezani poslanci.
    Seveda nevezani naj ne bi rabili 5000 podpisov ali podobno, ampak bi jih predlagale ljudske iniciative ali združenja občanov.
    Torej stranke imajo 45 glasov in nevezani poslanci drugih 45.
    Če ne bo te delitve, LJUDSKA INICIATIVA, NIMA ŠANS DA PRIDE V PARLAMENT. Že sedaj neodvisni imajo velike težave, ker se volijo stranke.
    PRVI GLAS bi moral iti LISTI: popolnoma strankarsko nevezanih kandidatov.
    Drugi glas pa strankam – samo po preferenci.
    Torej bi morala volilna lista biti iz dveh delov, dveh seznamov.
    Samo tako bi lahko prišla volja ljudstva do izraza! Mislim, da je to edina rešitev za »DEMOKRACIJO!«. Je to izvedljivo?????????

Dodaj odgovor za dr. Sašo Murtič Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja