ZAKAJ KOMBINIRAN VOLILNI SISTEM?

Predsednik dr┼żave g. B. Pahor je 26. oktobra lani napovedal, da bi ┬╗rad odmrznil ledeno dobo v politiki┬ź in da je pri┼íel ─Źas, da spremenimo ┼że ve─Ź kot 20 let star ┬╗za─Źasen┬ź Zakon o volitvah. Ali, kot se je izrazil, ┬╗┼íe nikoli nismo bili tako blizu soglasja o spremembi volilne zakonodaje┬ź. Zato je skrajni ─Źas, da se vpra┼íamo, kak┼íen volilni sistem potrebujemo.

1. RAZLI─îNI VOLILNI SISTEMI
Dejstvo je, da imajo danes dr┼żave zelo razli─Źne volilne sisteme, ki s svojo razli─Źnostjo zapolnjujejo celoten spekter od ortodoksno ┬╗sorazmernih┬ź (proporcionalnih) do ortodoksno ┬╗ve─Źinskih┬ź (knock-out) sistemov. Ta razli─Źnost izhaja deloma iz razli─Źnosti kultur posameznih narodov, deloma pa iz posledic dejstva, katera politi─Źna opcija je bila na oblasti, ko se je sistem v posameznih dru┼żbah pripravljal in sprejemal. Zato gotovo ni mogo─Źe enostavno trditi, da je en sistem ┬╗bolj┼íi┬ź od drugega. Vpra┼íanje, kateri je bolj┼íi, moramo prevesti v vpra┼íanje: kak┼íen sistem bi bolj ustrezal specifikam posamezne dru┼żbe oz kateri bi ustvarjal manj problemov. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da ─Źeprav je volilni sistem klju─Źni element demokrati─Źnosti posamezne dru┼żbe (brez demokrati─Źnih volitev v dru┼żbi ni demokracije!), vse spremljajo─Źe te┼żave ne izhajajo vselej iz same narave sistema, temve─Ź pogosto iz narave dru┼żbe same. Ali, kot je rekel nekdo od uvodnikov na posvetu o volilnih sistemih na Pravni fakulteti (v sredo, 11. dec 2013): ┬╗Za Nem─Źijo so vsi volilni sistemi dobri. Za Italijo so vsi slabi┬ź.
Ko govorimo o razli─Źnosti volilnih sistemov, pa ne gre zgolj za volitve v o┼żjem pomenu. Zelo pomembno je namre─Ź, kak┼íen je sistem obra─Źuna in pora─Źuna volilnih glasov, zlasti tistih, ki jih sistem opredeljuje kot ┬╗neuspe┼íne┬ź. To so glasovi, ki so jih volivci oddali kandidatom (pri nas strankam), ki se niso prebili prek volilnega praga. Nekateri jih imenujejo ┬╗zavr┼żeni glasovi┬ź, kar pa seveda niso. Prav ti glasovi lahko odlo─Źilno dolo─Źajo razmerje politi─Źnih sil, saj se v nekaterih sistemih delijo sorazmerno, v drugih pa predstavljajo nekak┼íen ┬╗bonus┬ź uspe┼ínej┼íim politi─Źnim strankam. V tem primeru seveda pada ┬╗sorazmernost┬ź sistema volitev, vse do to─Źke, ko se lahko za─Źnemo spra┼íevati o legitimnosti volilnih rezultatov. Toda o tem kasneje.

2. NEKATERE SPECIFIKE SLOVENSKE DRU┼ŻBE
Da bi lahko odgovorili na vpra┼íanje, kak┼íen volilni sistem bi ustrezal Sloveniji, moramo najprej ugotoviti, v ─Źem se na┼ía (politi─Źna) kultura in dru┼żbena struktura bistveno razlikujeta od politi─Źnih kultur drugih dr┼żav.
Del odgovora nedvomno le┼żi v dejstvu, da smo mlada dr┼żava, s kratkotrajno zgodovino ve─Źstrankarskega sistema in s ┼íibko organiziranostjo civilne dru┼żbe, zaradi ─Źesar mo─Ź in vpliv dobro organiziranih politi─Źnih strank prihaja ┼íe toliko bolj do izraza. Njihov vpliv na volitve je tolik┼íen, da je volja volivcev prakti─Źno izni─Źena, rezultati volitev pa manipulativni. Zatrdimo lahko, da ni izpolnjena zahteva 81. ─Źlena na┼íe Ustave, ki pravi, da morajo imeti na volitvah odlo─Źujo─Ź vpliv volivci. Danes imajo pri nas odlo─Źujo─Źi vpliv na volitve nedvomno politi─Źne stranke, zato upravi─Źeno govorimo o mo─Źni partitokraciji in ┼íibki demokraciji slovenske dru┼żbe.
Pa vendar po mojem glavni problem ni v tem, temve─Ź v dejstvu, da v Sloveniji nimamo uspe┼íno lo─Źenih vej oblasti. ┼áe vedno smo nekak┼ína totalitarna politi─Źna dr┼żava, v kateri sta zakonodajna in sodna veja oblasti absolutno podrejeni politi─Źno-izvr┼íni oblasti. Na eni strani se to ka┼że kot sistemska odvisnost Parlamenta od (vsakokratne) vladne koalicije. Poslanci strank vladne koalicije v DZ, spo┼ítujo─Ź partijsko disciplino, praviloma striktno zavra─Źajo vse predloge opozicije in sprejemajo vse predloge vlade, tudi, kadar so ti nedore─Źeni in slabo pripravljeni. To nas vodi v hiperprodukcijo slabe zakonodaje, ki jo je treba neprestano spreminjati in popravljati. Na drugi strani pa odvisnost na┼íe sodne od izvr┼íne oblasti najbolje potrjuje dejstvo, da so na┼ía sodi┼í─Źa v zadnjih mesecih ┬╗odkrila┬ź vrsto zakonskih dolo─Źil, ki omogo─Źajo zamrznitev premo┼żenja pravnomo─Źno obto┼żenemu, odvzem nezakonito pridobljenega premo┼żenja in prenos dokaznega bremena o izvoru premo┼żenja na osumljenega. Ker ta dolo─Źila niso povsem nova, nova pa je praksa njihove uporabe, lahko upravi─Źeno sklepamo, da se niso spremenile pravne podlage, temve─Ź je sodstvo dobilo nekak┼ína ┬╗nova navodila┬ź. In ta navodila so lahko pri┼íla samo iz izvr┼íne oblasti, skoraj gotovo kot posledica ljudskega revolta zaradi korupcije in nezaupanja v institucije oblasti.
Totalitarnost oz civilna nerazvitost slovenske dru┼żbe pa ima ┼íe eno razse┼żnost, ki nas mo─Źno obremenjuje. To je neuspe┼íno lo─Źevanje Cerkve od Dr┼żave, zaradi ─Źesar je RKC pri nas dejansko prisotna v oblikovanju ve─Źine politi─Źnih odlo─Źitev (ali vsaj neposredno odvisna od njih), njen interes za vplivanje na volitve pa zato neizmeren. ─îe se v Nem─Źiji ali Franciji, celo v Italiji ali ┼ápaniji, zamenja politi─Źna garnitura, se odnos Dr┼żave do Cerkve oz polo┼żaj Cerkve v teh dr┼żavah prakti─Źno ne spremeni. V Sloveniji je druga─Źe: z zmago desnice v Sloveniji, Cerkev nekako so-vlada, z zmago levice se njen vpliv in privilegiji za─Źnejo zmanj┼íevati. Prav neuspe┼íno lo─Źevanje Cerkve od Dr┼żave mo─Źno vpliva na ohranjanje prislovi─Źne politi─Źno-ideolo┼íke bipolarnosti slovenske dru┼żbe in slovenskega volilnega telesa. Na nemo─Ź slovenske dru┼żbe torej, da preraste zgodovinska razhajanja in se usmeri v skupne razvojne projekte.
Gledano sociolo┼íko je Slovenija ┼íe vedno totalitarna dr┼żava, z nerazvitimi institucijami civilne dru┼żbe, s politi─Źno nadmo─Źjo izvr┼íne oblasti nad zakonodajno in sodno, s stalnim prizadevanjem za diktaturo nad mediji, z nekak┼íno ┬╗┼ítabno┬ź organiziranostjo politi─Źnih strank, z ideolo┼íko razklanim volilnim telesom; z nerazvito demokracijo torej.

3. KAKŠEN VOLILNI SISTEM BI NAM TOREJ USTREZAL?
Najprej moramo ┼íe enkrat poudariti, da imamo ┼íe vedno volilni sistem, ki je bil leta 1992 pripravljen in sprejet v naglici, s poudarkom, da je to za─Źasen volilni sistem, pripravljen za volitve leta 1992. In da bo kasneje spremenjen in dopolnjen. Toda tega ┬╗kasneje┬ź ┼íe nismo do─Źakali.
Zna─Źilnost tega sistema je proporcionalnost, sistem pa je v za─Źetku vseboval tudi dolo─Źeno personifikacijo z uvedbo preferen─Źnega glasu. Z nekaterimi spremembami je politi─Źnim strankam uspelo to dolo─Źilo iz sistema izbrisati, tako, da volitve zdaj dajejo politi─Źno mo─Ź direktno strankam. Od njih so zato neposredno odvisni tudi izvoljeni poslanci, kar je vseskozi razvidno iz njihovega delovanja v DZ. Brez neodvisnih poslancev pa ni demokracije, kot je ve─Źkrat poudaril F. Bu─Źar.
─îeprav sem uvodoma zapisal, da so danes v svetu oz v EU prisotni volilni sistemi vseh oblik, pa C. Ribi─Źi─Ź pogosto opozarja, da se z razvojem dru┼żb razvijajo tudi volilni sistemi. V XIX. stoletju naj bi tako prevladovali ve─Źinski, v XX, proporcionalni, zdaj pa vse ve─Ź dru┼żb i┼í─Źe popravke v smeri kombiniranih volilnih sistemov. Samo z njimi je namre─Ź mogo─Źe zajeti razli─Źne interese posameznih dru┼żbenih skupin, s tem zagotavljati aktivno dr┼żavljanstvo in preko uravnote┼żenja teh interesov tudi potrebno stabilnost izvoljene oblasti.
Vsi argumenti torej govorijo za to, da Slovenija danes potrebuje kombiniran volilni sistem. Ve─Źinski volilni sistem (tega vedno znova predlaga J. Jan┼ía oz SDS) bi prav zaradi razklanosti na┼íega volilnega telesa neprestano zastavljal vpra┼íanje legitimnosti in vodil v poglabljanje ideolo┼íkih konfliktov. Torej prav nasprotno, kot trdijo njegovi predlagatelji, tudi v nadaljnjo politi─Źno nestabilnost. Nepersonificiran proporcionalni sistem pa, kot sem ┼że zapisal, ohranja in krepi partitokracijo, ki ne omogo─Źa normalne demokratizacije slovenske dru┼żbe.

4. PREDNOSTI KOMBINIRANEGA VOLILNEGA SISTEMA
Predlog takega kombiniranega volilnega sistema (Mihel─Źi─Ź-Kristan-Pintarjev predlog) je ┼że marca lani v parlamentarno proceduro vlo┼żil ZDUS z ve─Ź kot 5.700 podpisi volivcev. Toda njegovo obravnavo je vse doslej blokirala PS s svojim problemati─Źnim predlogom o ukinitvi volilnih okrajev (kar bi pomenilo pove─Źevanje centralizacije in nove volilne manipulacije). Predlog kombiniranega volilnega sistema smo pripravili na podlagi nem┼íkih izku┼íenj, kjer velja ┼że ve─Ź kot ┼íest desetletij. Prav letos se je spet izkazal, saj so volivci na njegovi osnovi izlo─Źili dosedanjo vladno liberalno stranko, vladajo─Źe konservativce pa prisilili v kombinirano vladanje s socialisti. Tudi na┼í predlog, tako kot nem┼íki sistem, daje vsakemu volivcu dva glasova in hkrati razpolavlja ┼ítevilo volilnih okrajev iz sedanjih 88 na 44.
S prvim glasom volivci v vsakem volilnem okraju izvolijo poslanca po ve─Źinskem principu. S tem volivci s prvim glasom glasujejo za svojega poslanca, ki ima v tem okraju ve─Źletni domicil. Tega poslanca volivci izvolijo neposredno, z ve─Źino glasov (v prvem ali drugem krogu). S tako re┼íitvijo dobivajo kandidati civilne dru┼żbe prvi─Ź realno mo┼żnost izvolitve, izvoljeni poslanci pa status relativne svobode in neodvisnosti od politi─Źnih strank oz bolj zavezujo─Ź odnos in odgovornost do volivcev. Taka re┼íitev pa obenem sili politi─Źne stranke, da na ta del kandidatnih list namesto svojih aparat─Źikov ponudijo kvalitetne in konkuren─Źne kandidate.
Z drugim glasom volivec voli politi─Źno stranko, ki ji bo zaupal oblikovanje vlade in vodenje (upravljanje) dr┼żave, vendar pri tem personificira odlo─Źitev skozi preferen─Źni glas strankarskega kandidata: ne voli torej liste, temve─Ź izbere povsem dolo─Źenega kandidata na njej.
┼átevilo ┬╗zavr┼żenih┬ź glasov se v tem sistemu bistveno zmanj┼ía, delitveni bonus uspe┼ínim strankam postane manj pomemben in tako izvoljena oblast legitimnej┼ía.

Z DEMOKRATIZACIJO SISTEMA VOLITEV V DEMOKRATIZACIJO SLOVENIJE!
Z uvedbo takega volilnega sistema bi DZ postal bolj podoben parlamentu, mo─Ź politi─Źnih strank v DZ bi se relativno zmanj┼íala, omilil bi se avtomatizem glasovanja. Vse to bi sililo vladne stranke v dogovarjanje in iskanje konsenza, dr┼żavno upravo in vlado pa v predlaganje bolj┼íih, bolj usklajenih zakonskih predlogov. Hiperprodukcija nedomi┼íljenih zakonskih dolo─Źil, ki je danes tako zna─Źilna za na┼í DZ, pa bi se zmanj┼íala.
Predlagani volilni sistem bi tako pomenil racionalizacijo sistema upravljanja dr┼żave na ve─Ź ravneh in delno de-ideologizacijo strank. Mogo─Źe bi nas celo pripeljal v situacijo, da se dogovorimo o osrednjem ideolo┼íkem vpra┼íanju, ki danes lo─Źi Slovence na ┬╗leve┬ź in ┬╗desne┬ź: da se iz preteklosti obrnemo k prihodnosti in obenem oblikujemo sodoben Konkordat med Dr┼żavo s Cerkvijo. ┼áele s tem bi Slovenija dobila prilo┼żnost, da uveljavi demokracijo.
Model, ki ga predlagamo, bi moral (vsaj teoreti─Źno) ustrezati obema stranema razpolovljene slovenske politike: desnici, ki zahteva ve─Źinski sistem in levici, ki vztraja na sorazmernem principu, saj je smiselna kombinacija obeh. Dejansko pa ga zavra─Źata obe strani, kar jasno ka┼że, da v teh razpravah ne gre za iskanje re┼íitve in dobrega (bolj┼íega) volilnega sistema, temve─Ź se za temi razpravami skrivajo drugi interesi, zaradi katerih stranke vsako smiselno re┼íitev tega problema blokirajo. ZAKAJ?
Preprosto povedano: z blokiranjem pozitivnih sprememb volilnega sistema politi─Źne stranke blokirajo demokratizacijo slovenske dru┼żbe. ─îe se ne bodo sposobne dogovoriti za kombiniran volilni sistem, volivcem na naslednjih volitvah ne bo ostalo drugega, kot da sedanjih politi─Źnih strank enostavno ne volijo: ne levih, ne desnih.
Emil Milan Pintar

4 odzivov na ZAKAJ KOMBINIRAN VOLILNI SISTEM?

  1. Sogla┼íam, a aktualna politika volilnega sistema NE BO SPREMENILA, ker jo sprememba ogro┼ża. Oni mislijo nase ne na ljudstvo. Podobno kot EU, ki nas rabi kot trg in poceni delovno silo. Demokracija je za okras, ki pa ni nujen…po njihovo!!!
    Zato je treba vzeti v roke vzvode odlo─Źanja, beri: priti v parlament! Samo to je pot. te┼żka, morda dolga, A EDINA!

  2. dr. Sa┼ío Murti─Ź

    Volilni sistem kakr┼ínega po ustavi trenutno imamo je sprejemljiv in ni sprejemljiv glede na to kak┼íno politi─Źno strukturo v prostoru ┼żeli┼í. V ─Źlanku so navedene razlike in primerjave volilnih sistom v evropskem prostoru, ki dajejo pomisleke ali prevzeti eno od ┼że znanih oblik ali iskati za na┼í prostor primerno obliko volilnega sistema. Osebno mislim, da je zgornje pisanje zelo pregledno in daje uvod v razmi┼íljanje, nikako pa ne daje zadostnih podatkov o dozorelosti dru┼żbe za spremembe. ─îe posamezniki osenjujejo, da smo kljub navidezni demokraciji ┼íe vedno nekak┼ína totalitarna dr┼żava, potem je treba ┼íe veliko ─Źasa, da dru┼żba dozori v neko obliko demokrati─Źne dr┼żave. Preden spremenimo kak┼íenkoli volilni sistem, je treba volivce pripraviti, da ni mogo─Źe voditi dr┼żavo ali lokalno skupnost z osebami, ki so izvoljene na podlagi v┼íe─Źnost (zato imamo tak┼íno dru┼żbo kakr┼íno imamo). V Parlament ali v ob─Źinski svet bi morali prihajati ljudje, ki so v svojem okolju pokazali, da so strokovni, da obvladajo gospodarske in dru┼żbene spremembe in da ┼żelijo napredek dru┼żbe. Trenutna politi─Źna elita tega ne zmore, tega no─Źe in tega ni sposobna. Moje mnenje je, da smo ┼íe dale─Ź od mo┼żnosti spremembe volilnega sistema.

  3. Emil Milan Pintar

    Komentarja k tekstu o novem volilnem sistemu, ki ga je kot predlog Zakona o volitvah v DZ ┼że marca lani(!) v parlamentarno proceduro vlo┼żil ZDUS (s 5.700 podpisi), pripravili pa smo ga dr. Mihel─Źi─Ź, dr Kristan in jaz, na ┼żalost ┼íe ni do─Źakal obravnave v delovnih telesih DZ. Vzrok so razli─Źne manipulacije parlamentarnih strank, kar samo potrjuje mnenje prvega komentarja: verjetnost, da bi poslanci pred naslednjimi volitvami spremenili volilni sistem, kot jo nakazujem, so prakti─Źno nikakr┼íne. Zato ostaja le druga pot: uspe┼ína organizacija alternativnih gibanj civilne dru┼żbe oz povezovanje vseh organiziranih subjektov v nekak┼íno “Koalicijo civilne dru┼żbe” (koalicijo za prenovo Slovenije), ki bi na volitvah nastopila s Skupno kandidatno listo preverjenih kandidatov, predvsem v doma─Źem okolju (lastnem volilnem okraju) dobro poznanih, uglednih, po┼ítenih in strokovnih ljudi.
    Bomo zmogli tako Koalicijo ali se bomo zaprli v razdrobljene stranke in stran─Źice, ki bodo imele le malo ve─Ź podpornikov (volivcev) kot kandidatov? Podatki iz raznih anket mo─Źno opozarjajo! ─îeprav podpora volivcev alternativnim strankam nara┼í─Źa, ta vendarle ne zna┼ía ve─Ź kot dobrih 5%! Zato je edina realna alternativa: nastopimo skupaj!
    In ┼íe kratek pogled na drugi komentar. Z ve─Źino povedanega se strinjam. Povsem jasno je, da brez demokrati─Źnih volitev ni demokrati─Źne dru┼żbe. Da bi to dosegli, moramo ustvariti pogoje, da kandidate za poslance (in druge dr┼żavne funkcije) postavijo (tudi) ljudje sami, ne le zgolj politi─Źne stranke, kot danes. In da imamo volilni sistem, v katerem imajo tudi taki kandidati realne mo┼żnosti za izvolitev. Danes jih nimajo. Tudi ─Źe zmagajo v svojem okraju, jih zaustavi dolo─Źilo o 4% pragu (stranke se danes dogovarjajo celo o pove─Źanju tega praga na 5%!), njihove glasove pa si nato bolj uspe┼íne stranke razdelijo med sabo.
    Prav zato smo predlagali spremembo volilnega sistema oz kombiniran volilni sistem, kjer bi bilo polovico poslancev izvoljeno direktno, mimo volilnega praga. Tako bi volivci dobili vpliv na postavitev kandidatov in njihovo izvolitev, s tem pa bi se vzpostavila trajna povratna zveza med volivci (njihovimi interesi) in izvoljenimi poslanci.
    Pot bo dolga, toliko bolj, ker bodo verjetno ┼íele “poslanci civilne dru┼żbe” pripravljeni uzakoniti tak sistem. Zato pa moramo posku┼íati te poslance pripeljati v DZ skozi dolo─Źila sedanjega sistema: s Skupno kandidatno listo enotnega, povezanega, organiziranega gibanja (Koalicija za prenovo Slovenije).
    Seveda bo ta pot v resni─Źno demokratizacijo slovenske dru┼żbe ┼íe dolga in te┼żka, toda druge ne vidim. Zato smo oblikovali Koalicijo civilne dru┼żbe, zato se trudimo povezati v njej vse pozitivne subjekte (posameznike, skupine in nastajajo─Źe stranke), ki so pripravljeni sprejeti osnovna demokrati─Źna, vrednostna in strokovna na─Źela. Pridru┼żite se!

  4. Morda je predlagana re┼íitev bolj┼ía od sedanjega sistema. Ve─Źinski bi bil katastrofa za Slovenijo.
    Volitev strank kot do sedaj daje vedno iste osebke za poslance.
    PREDLAGAM: volivec ima 2 glasova, je dobra rešitev, vendar se bojim da bo prvi glas odšel ponovno strankarskim ljudem, katere bi stranke porinile posebej naprej.
    Najprej: polovico poslancev volijo stranke, drugo pa so nevezani poslanci.
    Seveda nevezani naj ne bi rabili 5000 podpisov ali podobno, ampak bi jih predlagale ljudske iniciative ali zdru┼żenja ob─Źanov.
    Torej stranke imajo 45 glasov in nevezani poslanci drugih 45.
    ─îe ne bo te delitve, LJUDSKA INICIATIVA, NIMA ┼áANS DA PRIDE V PARLAMENT. ┼Że sedaj neodvisni imajo velike te┼żave, ker se volijo stranke.
    PRVI GLAS bi moral iti LISTI: popolnoma strankarsko nevezanih kandidatov.
    Drugi glas pa strankam ÔÇô samo po preferenci.
    Torej bi morala volilna lista biti iz dveh delov, dveh seznamov.
    Samo tako bi lahko pri┼íla volja ljudstva do izraza! Mislim, da je to edina re┼íitev za ┬╗DEMOKRACIJO!┬ź. Je to izvedljivo?????????

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja