ZAKAJ KOMBINIRAN VOLILNI SISTEM?

Predsednik dr┼żave g. B. Pahor je 26. oktobra lani napovedal, da bi ┬╗rad odmrznil ledeno dobo v politiki┬ź in da je pri┼íel ─Źas, da spremenimo ┼że ve─Ź kot 20 let star ┬╗za─Źasen┬ź Zakon o volitvah. Ali, kot se je izrazil, ┬╗┼íe nikoli nismo bili tako blizu soglasja o spremembi volilne zakonodaje┬ź. Zato je skrajni ─Źas, da se vpra┼íamo, kak┼íen volilni sistem potrebujemo.

1. RAZLI─îNI VOLILNI SISTEMI
Dejstvo je, da imajo danes dr┼żave zelo razli─Źne volilne sisteme, ki s svojo razli─Źnostjo zapolnjujejo celoten spekter od ortodoksno ┬╗sorazmernih┬ź (proporcionalnih) do ortodoksno ┬╗ve─Źinskih┬ź (knock-out) sistemov. Ta razli─Źnost izhaja deloma iz razli─Źnosti kultur posameznih narodov, deloma pa iz posledic dejstva, katera politi─Źna opcija je bila na oblasti, ko se je sistem v posameznih dru┼żbah pripravljal in sprejemal. Zato gotovo ni mogo─Źe enostavno trditi, da je en sistem ┬╗bolj┼íi┬ź od drugega. Vpra┼íanje, kateri je bolj┼íi, moramo prevesti v vpra┼íanje: kak┼íen sistem bi bolj ustrezal specifikam posamezne dru┼żbe oz kateri bi ustvarjal manj problemov. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da ─Źeprav je volilni sistem klju─Źni element demokrati─Źnosti posamezne dru┼żbe (brez demokrati─Źnih volitev v dru┼żbi ni demokracije!), vse spremljajo─Źe te┼żave ne izhajajo vselej iz same narave sistema, temve─Ź pogosto iz narave dru┼żbe same. Ali, kot je rekel nekdo od uvodnikov na posvetu o volilnih sistemih na Pravni fakulteti (v sredo, 11. dec 2013): ┬╗Za Nem─Źijo so vsi volilni sistemi dobri. Za Italijo so vsi slabi┬ź.
Ko govorimo o razli─Źnosti volilnih sistemov, pa ne gre zgolj za volitve v o┼żjem pomenu. Zelo pomembno je namre─Ź, kak┼íen je sistem obra─Źuna in pora─Źuna volilnih glasov, zlasti tistih, ki jih sistem opredeljuje kot ┬╗neuspe┼íne┬ź. To so glasovi, ki so jih volivci oddali kandidatom (pri nas strankam), ki se niso prebili prek volilnega praga. Nekateri jih imenujejo ┬╗zavr┼żeni glasovi┬ź, kar pa seveda niso. Prav ti glasovi lahko odlo─Źilno dolo─Źajo razmerje politi─Źnih sil, saj se v nekaterih sistemih delijo sorazmerno, v drugih pa predstavljajo nekak┼íen ┬╗bonus┬ź uspe┼ínej┼íim politi─Źnim strankam. V tem primeru seveda pada ┬╗sorazmernost┬ź sistema volitev, vse do to─Źke, ko se lahko za─Źnemo spra┼íevati o legitimnosti volilnih rezultatov. Toda o tem kasneje.

2. NEKATERE SPECIFIKE SLOVENSKE DRU┼ŻBE
Da bi lahko odgovorili na vpra┼íanje, kak┼íen volilni sistem bi ustrezal Sloveniji, moramo najprej ugotoviti, v ─Źem se na┼ía (politi─Źna) kultura in dru┼żbena struktura bistveno razlikujeta od politi─Źnih kultur drugih dr┼żav.
Del odgovora nedvomno le┼żi v dejstvu, da smo mlada dr┼żava, s kratkotrajno zgodovino ve─Źstrankarskega sistema in s ┼íibko organiziranostjo civilne dru┼żbe, zaradi ─Źesar mo─Ź in vpliv dobro organiziranih politi─Źnih strank prihaja ┼íe toliko bolj do izraza. Njihov vpliv na volitve je tolik┼íen, da je volja volivcev prakti─Źno izni─Źena, rezultati volitev pa manipulativni. Zatrdimo lahko, da ni izpolnjena zahteva 81. ─Źlena na┼íe Ustave, ki pravi, da morajo imeti na volitvah odlo─Źujo─Ź vpliv volivci. Danes imajo pri nas odlo─Źujo─Źi vpliv na volitve nedvomno politi─Źne stranke, zato upravi─Źeno govorimo o mo─Źni partitokraciji in ┼íibki demokraciji slovenske dru┼żbe.
Pa vendar po mojem glavni problem ni v tem, temve─Ź v dejstvu, da v Sloveniji nimamo uspe┼íno lo─Źenih vej oblasti. ┼áe vedno smo nekak┼ína totalitarna politi─Źna dr┼żava, v kateri sta zakonodajna in sodna veja oblasti absolutno podrejeni politi─Źno-izvr┼íni oblasti. Na eni strani se to ka┼że kot sistemska odvisnost Parlamenta od (vsakokratne) vladne koalicije. Poslanci strank vladne koalicije v DZ, spo┼ítujo─Ź partijsko disciplino, praviloma striktno zavra─Źajo vse predloge opozicije in sprejemajo vse predloge vlade, tudi, kadar so ti nedore─Źeni in slabo pripravljeni. To nas vodi v hiperprodukcijo slabe zakonodaje, ki jo je treba neprestano spreminjati in popravljati. Na drugi strani pa odvisnost na┼íe sodne od izvr┼íne oblasti najbolje potrjuje dejstvo, da so na┼ía sodi┼í─Źa v zadnjih mesecih ┬╗odkrila┬ź vrsto zakonskih dolo─Źil, ki omogo─Źajo zamrznitev premo┼żenja pravnomo─Źno obto┼żenemu, odvzem nezakonito pridobljenega premo┼żenja in prenos dokaznega bremena o izvoru premo┼żenja na osumljenega. Ker ta dolo─Źila niso povsem nova, nova pa je praksa njihove uporabe, lahko upravi─Źeno sklepamo, da se niso spremenile pravne podlage, temve─Ź je sodstvo dobilo nekak┼ína ┬╗nova navodila┬ź. In ta navodila so lahko pri┼íla samo iz izvr┼íne oblasti, skoraj gotovo kot posledica ljudskega revolta zaradi korupcije in nezaupanja v institucije oblasti.
Totalitarnost oz civilna nerazvitost slovenske dru┼żbe pa ima ┼íe eno razse┼żnost, ki nas mo─Źno obremenjuje. To je neuspe┼íno lo─Źevanje Cerkve od Dr┼żave, zaradi ─Źesar je RKC pri nas dejansko prisotna v oblikovanju ve─Źine politi─Źnih odlo─Źitev (ali vsaj neposredno odvisna od njih), njen interes za vplivanje na volitve pa zato neizmeren. ─îe se v Nem─Źiji ali Franciji, celo v Italiji ali ┼ápaniji, zamenja politi─Źna garnitura, se odnos Dr┼żave do Cerkve oz polo┼żaj Cerkve v teh dr┼żavah prakti─Źno ne spremeni. V Sloveniji je druga─Źe: z zmago desnice v Sloveniji, Cerkev nekako so-vlada, z zmago levice se njen vpliv in privilegiji za─Źnejo zmanj┼íevati. Prav neuspe┼íno lo─Źevanje Cerkve od Dr┼żave mo─Źno vpliva na ohranjanje prislovi─Źne politi─Źno-ideolo┼íke bipolarnosti slovenske dru┼żbe in slovenskega volilnega telesa. Na nemo─Ź slovenske dru┼żbe torej, da preraste zgodovinska razhajanja in se usmeri v skupne razvojne projekte.
Gledano sociolo┼íko je Slovenija ┼íe vedno totalitarna dr┼żava, z nerazvitimi institucijami civilne dru┼żbe, s politi─Źno nadmo─Źjo izvr┼íne oblasti nad zakonodajno in sodno, s stalnim prizadevanjem za diktaturo nad mediji, z nekak┼íno ┬╗┼ítabno┬ź organiziranostjo politi─Źnih strank, z ideolo┼íko razklanim volilnim telesom; z nerazvito demokracijo torej.

3. KAKŠEN VOLILNI SISTEM BI NAM TOREJ USTREZAL?
Najprej moramo ┼íe enkrat poudariti, da imamo ┼íe vedno volilni sistem, ki je bil leta 1992 pripravljen in sprejet v naglici, s poudarkom, da je to za─Źasen volilni sistem, pripravljen za volitve leta 1992. In da bo kasneje spremenjen in dopolnjen. Toda tega ┬╗kasneje┬ź ┼íe nismo do─Źakali.
Zna─Źilnost tega sistema je proporcionalnost, sistem pa je v za─Źetku vseboval tudi dolo─Źeno personifikacijo z uvedbo preferen─Źnega glasu. Z nekaterimi spremembami je politi─Źnim strankam uspelo to dolo─Źilo iz sistema izbrisati, tako, da volitve zdaj dajejo politi─Źno mo─Ź direktno strankam. Od njih so zato neposredno odvisni tudi izvoljeni poslanci, kar je vseskozi razvidno iz njihovega delovanja v DZ. Brez neodvisnih poslancev pa ni demokracije, kot je ve─Źkrat poudaril F. Bu─Źar.
─îeprav sem uvodoma zapisal, da so danes v svetu oz v EU prisotni volilni sistemi vseh oblik, pa C. Ribi─Źi─Ź pogosto opozarja, da se z razvojem dru┼żb razvijajo tudi volilni sistemi. V XIX. stoletju naj bi tako prevladovali ve─Źinski, v XX, proporcionalni, zdaj pa vse ve─Ź dru┼żb i┼í─Źe popravke v smeri kombiniranih volilnih sistemov. Samo z njimi je namre─Ź mogo─Źe zajeti razli─Źne interese posameznih dru┼żbenih skupin, s tem zagotavljati aktivno dr┼żavljanstvo in preko uravnote┼żenja teh interesov tudi potrebno stabilnost izvoljene oblasti.
Vsi argumenti torej govorijo za to, da Slovenija danes potrebuje kombiniran volilni sistem. Ve─Źinski volilni sistem (tega vedno znova predlaga J. Jan┼ía oz SDS) bi prav zaradi razklanosti na┼íega volilnega telesa neprestano zastavljal vpra┼íanje legitimnosti in vodil v poglabljanje ideolo┼íkih konfliktov. Torej prav nasprotno, kot trdijo njegovi predlagatelji, tudi v nadaljnjo politi─Źno nestabilnost. Nepersonificiran proporcionalni sistem pa, kot sem ┼że zapisal, ohranja in krepi partitokracijo, ki ne omogo─Źa normalne demokratizacije slovenske dru┼żbe.

4. PREDNOSTI KOMBINIRANEGA VOLILNEGA SISTEMA
Predlog takega kombiniranega volilnega sistema (Mihel─Źi─Ź-Kristan-Pintarjev predlog) je ┼że marca lani v parlamentarno proceduro vlo┼żil ZDUS z ve─Ź kot 5.700 podpisi volivcev. Toda njegovo obravnavo je vse doslej blokirala PS s svojim problemati─Źnim predlogom o ukinitvi volilnih okrajev (kar bi pomenilo pove─Źevanje centralizacije in nove volilne manipulacije). Predlog kombiniranega volilnega sistema smo pripravili na podlagi nem┼íkih izku┼íenj, kjer velja ┼że ve─Ź kot ┼íest desetletij. Prav letos se je spet izkazal, saj so volivci na njegovi osnovi izlo─Źili dosedanjo vladno liberalno stranko, vladajo─Źe konservativce pa prisilili v kombinirano vladanje s socialisti. Tudi na┼í predlog, tako kot nem┼íki sistem, daje vsakemu volivcu dva glasova in hkrati razpolavlja ┼ítevilo volilnih okrajev iz sedanjih 88 na 44.
S prvim glasom volivci v vsakem volilnem okraju izvolijo poslanca po ve─Źinskem principu. S tem volivci s prvim glasom glasujejo za svojega poslanca, ki ima v tem okraju ve─Źletni domicil. Tega poslanca volivci izvolijo neposredno, z ve─Źino glasov (v prvem ali drugem krogu). S tako re┼íitvijo dobivajo kandidati civilne dru┼żbe prvi─Ź realno mo┼żnost izvolitve, izvoljeni poslanci pa status relativne svobode in neodvisnosti od politi─Źnih strank oz bolj zavezujo─Ź odnos in odgovornost do volivcev. Taka re┼íitev pa obenem sili politi─Źne stranke, da na ta del kandidatnih list namesto svojih aparat─Źikov ponudijo kvalitetne in konkuren─Źne kandidate.
Z drugim glasom volivec voli politi─Źno stranko, ki ji bo zaupal oblikovanje vlade in vodenje (upravljanje) dr┼żave, vendar pri tem personificira odlo─Źitev skozi preferen─Źni glas strankarskega kandidata: ne voli torej liste, temve─Ź izbere povsem dolo─Źenega kandidata na njej.
┼átevilo ┬╗zavr┼żenih┬ź glasov se v tem sistemu bistveno zmanj┼ía, delitveni bonus uspe┼ínim strankam postane manj pomemben in tako izvoljena oblast legitimnej┼ía.

Z DEMOKRATIZACIJO SISTEMA VOLITEV V DEMOKRATIZACIJO SLOVENIJE!
Z uvedbo takega volilnega sistema bi DZ postal bolj podoben parlamentu, mo─Ź politi─Źnih strank v DZ bi se relativno zmanj┼íala, omilil bi se avtomatizem glasovanja. Vse to bi sililo vladne stranke v dogovarjanje in iskanje konsenza, dr┼żavno upravo in vlado pa v predlaganje bolj┼íih, bolj usklajenih zakonskih predlogov. Hiperprodukcija nedomi┼íljenih zakonskih dolo─Źil, ki je danes tako zna─Źilna za na┼í DZ, pa bi se zmanj┼íala.
Predlagani volilni sistem bi tako pomenil racionalizacijo sistema upravljanja dr┼żave na ve─Ź ravneh in delno de-ideologizacijo strank. Mogo─Źe bi nas celo pripeljal v situacijo, da se dogovorimo o osrednjem ideolo┼íkem vpra┼íanju, ki danes lo─Źi Slovence na ┬╗leve┬ź in ┬╗desne┬ź: da se iz preteklosti obrnemo k prihodnosti in obenem oblikujemo sodoben Konkordat med Dr┼żavo s Cerkvijo. ┼áele s tem bi Slovenija dobila prilo┼żnost, da uveljavi demokracijo.
Model, ki ga predlagamo, bi moral (vsaj teoreti─Źno) ustrezati obema stranema razpolovljene slovenske politike: desnici, ki zahteva ve─Źinski sistem in levici, ki vztraja na sorazmernem principu, saj je smiselna kombinacija obeh. Dejansko pa ga zavra─Źata obe strani, kar jasno ka┼że, da v teh razpravah ne gre za iskanje re┼íitve in dobrega (bolj┼íega) volilnega sistema, temve─Ź se za temi razpravami skrivajo drugi interesi, zaradi katerih stranke vsako smiselno re┼íitev tega problema blokirajo. ZAKAJ?
Preprosto povedano: z blokiranjem pozitivnih sprememb volilnega sistema politi─Źne stranke blokirajo demokratizacijo slovenske dru┼żbe. ─îe se ne bodo sposobne dogovoriti za kombiniran volilni sistem, volivcem na naslednjih volitvah ne bo ostalo drugega, kot da sedanjih politi─Źnih strank enostavno ne volijo: ne levih, ne desnih.
Emil Milan Pintar

4 odzivov na ZAKAJ KOMBINIRAN VOLILNI SISTEM?

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.