Zajtrk pri Angelci

Za in proti privatizaciji
Ni dolgo tega, ko je prej┼ínja vlada Alenke Bratu┼íek po njenem obisku pri nem┼íki kanclerki na hitro pripravila spisek 15 podjetij, ki naj bi jih prednostno privatizirali. Na njem sta tudi dve podjetji, ki so za nem┼íko dr┼żavo o─Źitno strate┼íko zanimivi in se jih zato ┼żeli polastiti. To sta ljubljansko letali┼í─Źe in Telekom. Bratu┼íkova se je kot predsednica vlade poslovila predno je bila ta prodaja izvedena. Sledila ji je vlada Mira Cerarja, ki nam je pred volitvami obljubljal, da bo glede privatizacije ravnal razumneje in strate┼íkih podjetij ÔÇô to pa letali┼í─Źe in Telekom po mnenju mnogih nedvomno sta ÔÇô ne bo prodajal, ─Źe bo le izvoljen. ┼Żal je po volilni zmagi na to pozabil. ┼Że v ─Źasu nove vlade smo namre─Ź letali┼í─Źe prodali nem┼íkemu dr┼żavnemu podjetju in Cerar sedaj vztraja tudi pri podobni prodaji Telekoma; verjetno zgolj zato, ker je to tudi sam obljubil nem┼íki kanclerki, ko ga je ta pred ─Źasom povabila na kratek obisk, in nam sedaj kar naprej ponavlja, da mora delovati verodostojno..
Sedaj je lastni┼íki dele┼ż dr┼żave v Telekomu zaokro┼żeno 70%, ko ga bomo jutri prodali, ga bo v celoti upravljavsko (sicer posredno) obvladovala nem┼íka dr┼żava. Taka naj bi bila ┬╗razumna┬ź privatizacija, za katero se zavzema Cerarjeva vlada, in je pri tem dele┼żna mo─Źne podpore desne politike in neoliberalno usmerjene strokovne javnosti. Veliko nas je, ki menimo, da je to ravnanje nerazsodno in za dr┼żavljane poni┼żujo─Źe. Zato mu nasprotujemo in predlagamo, da se vlada problemov, ki jih imamo z dr┼żavnim premo┼żenjem, loti druga─Źe. Recimo tako:
1. Razprodajo iz spiska 15. dr┼żavnih podjetij naj se zaustavi vsaj za 6 mesecev.
2. Pripravi se naj prvo resno razvojno strategijo dr┼żave ÔÇô doslej namre─Ź tega nismo znali ali hoteli narediti -, s katero se bomo dr┼żavljani dogovorili za temeljne razvojne cilje dr┼żave in poti njihovega uresni─Źevanja. Tak dokument mora dovolj argumentirano opredeliti tudi strate┼íko vlogo, ki jo naj ima dr┼żavno lastni┼ítvo v prihodnjem razvoju Slovenije.
3. Zakon o Slovenskem dr┼żavnem holdingu, ki vse prej kot primerno ureja upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja, je potrebno spremeniti predvsem s ciljem, da bo to upravljanje v naprej bolj u─Źinkovito in ga ne bodo obremenjevali specifi─Źni strankarski pa tudi drugi zasebni interesi. Svoje dr┼żavno premo┼żenje ÔÇô tega je zelo veliko – odli─Źno upravljajo Nemci in pametno bomo ravnali, ─Źe jih bomo posnemali in si ne izmi┼íljali lastnih re┼íitev, ki se bodo slej ko prej izkazale za ponesre─Źene.
4. Ko bomo izvedli gornje predloge, bomo ugotovili, da je dr┼żava (so)lastnik tudi v podjetjih, pri katerih za to ni strate┼íkih razlogov. Taka podjetja naj bi se v celoti privatiziralo, seveda po preglednem postopku in ob za prodajalca (dr┼żavo) ─Źim bolj ugodnih pogojih. Verjamemo lahko, da bo taka privatizacija dele┼żna ┼íiroke podpore javnosti.
─îe bi na┼ía vlada ravnala po gornjem ali podobnem scenariju, njena mednarodna kredibilnost ne bi bila prizadeta, pa─Ź pa bi se zgodilo nasprotno, pove─Źala bi se. Tujini bi namre─Ź na ta na─Źin posredovala nedvomno sporo─Źilo, da zna dr┼żavo u─Źinkovito upravljati, kar ni zgolj dobro za njene dr┼żavljane, pa─Ź pa s tem zgledno uresni─Źuje tudi interese, ki so nam v EU skupni.
Verjamem, da se ve─Źina tistih, ki so podpisali javnosti poznano peticijo proti razprodaji dr┼żavnega premo┼żenja, zavzema za podoben razplet dilem v zvezi s tem premo┼żenjem, kot ga zgoraj predstavljam. ┼áe ve─Ź, prepri─Źan sem, da bi take ali podobne re┼íitve zadovoljile tudi ve─Źino tistih, ki so podpisali in ┼íe podpisujejo peticijo v podporo privatizacije. Ostaja pa ┼íe skupina, ki tem re┼íitvam ne bi pritrjevala, pa─Ź pa bi jim gore─Źe nasprotovala. To so mlaj┼íi, v precej┼ínjem delu v tujini ┼íolani intelektualci, ki sveto verjamejo v neoliberalne dogme, privatizacija pa je ena osrednjih takih dogem. V tej svoji veri, da je potrebo prodati vse, kar je dr┼żavnega, jih niti to ne moti, da na┼ía strate┼íka podjetja lastni┼íko prevzemajo tuje dr┼żave; za njih je to ┼íe vedno ┼żelena privatizacija, za ve─Źino pa povsem nerazsodno ravnanje, saj si z njim izni─Źujemo eno pomembnih razvojnih orodij dr┼żave.
Andrej Cetinski, Ljubljana

Odgovor na Zajtrk pri Angelci

  1. Andrejev ─Źlanek ┬╗Za in proti privatizaciji┬ź smo naslovili Zajtrk pri Angelci, ker je obi─Źajno zajtrk prva (rutinska in nujna) stvar pred za─Źetkom delovnega dne, ker je k Angelci povabljen (in tudi gre) na prvo poslovno sre─Źanje vsak novo name┼í─Źen predsednik ali predsednica slovenske Vlade in, ker je Angelca zelo prikupno ime izjemno sposobne predsednice nem┼íke vlade. Glede na to, da Angelca ve, kaj mora Slovenija v nem┼íkem interesu storiti, je lepo, da to svojemu novemu kolegu pove ob kratkem zajtrku in se nato posveti svojemu zahtevnemu delovnikuÔÇŽ
    Andrej pa ni od muh. Predsedniku vlade pove, kako lahko spelje vse prav, da ne bo ─Źrvi─Źenja po hitrem zajtrku, in da ne bo delal prevelike ┼íkode dr┼żavi, ki mu re┼że vsakdanji kruh.
    Te┼żava nastopi pri tistih, ki si od ostankov zajtrka obetajo bogato malico. O tem pa kdaj drugi─Ź.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.