Z lastništvom zaposlenih lažje iz krize

Samo zaradi krize se podjetništvo v lasti zaposlenih ne bo okrepilo, a kje je obljubljeni strateški svet za vprašanja o ekonomski demokraciji.
Ali bo ta tematika ena osrednjih v prihajajočih predvolilnih razpravah?

Državni sekretar Miloš Pavlica je na decembrski okrogli mizi Združenja svetov delavcev Slovenije obljubil, da bodo predvidoma že v začetku novega leta na ministrstvu ustanovili poseben strateški svet, ki se bo ukvarjal z izzivi ekonomske demokracije in problemi, ki jih spremljajo. Torej tudi s težavami, ki ovirajo več lastništva zaposlenih, več udeležbe zaposlenih pri dobičku in tudi več udeležbe zaposlenih pri upravljanju podjetij. Pavlica je tudi napovedal, da se bodo poglavja o ekonomski demokraciji vnesla tudi v nov socialni sporazum in v predvideno novo koalicijsko pogodbo – (?!)
Konkretna praksa ekonomske demokracije v samostojni Sloveniji se je začela in končala z notranjim lastništvom zaposlenih, ki je večinoma propadlo tudi zaradi menedžerskih odkupov; marsikje tudi tajkunskih, ki so na koncu podjetja uničili.
Imamo zakonsko urejeno sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij tako z organiziranimi sveti delavcev kakor tudi delavskimi člani uprav in nadzornih svetov. Glede udeležbe zaposlenih pri dobičku pa že drugi poskus za oživitev delavske udeležbe ne daje rezultatov. Zakona o delitvi dobička zaposlenim je bil uveljavljen leta 2008. V registru podjetij, ki ga vodijo na ministrstvu za gospodarstvo, je delitev dobička zaposlenim v vseh petih letih vpisalo le skromnih 43 podjetij.
Samo zaradi krize se podjetništvo v lasti zaposlenih ne bo okrepilo, kajti v krizi se praviloma razlike še bolj povečajo in tisti, ki imajo moč, to pa so lastniki podjetij, te moči ne izpustijo kar tako. Nič nam ne bo dano in lahko pričakujemo, da bo še težje. Za to, da bi participativni delavski modeli pridobili na pomenu, sta potrebni večja odzivnost in prizadevnost ljudi. Predvsem pa morajo to zaznati mlade generacije.
Slovenija bi lahko bila tudi zaradi svoje majhnosti nekakšen eksperiment za večjo uvedbo in krepitev ekonomske demokracije. Ali kot pravi Aleksandra Kanjuo-Mrčela, odločanje za več ekonomske demokracije (torej več lastništva zaposlenih) bi lahko bilo ambiciozna protiutež zdajšnjim prizadevanjem vlade, ki bi rada prodala vse povprek, seveda prodala bo lahko le najboljša podjetja.
Glej tudi članek z decembra 2011 – Kooperative v času krize in komentar – Oblike kapitala

2 odzivov na Z lastništvom zaposlenih lažje iz krize

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.