Rešitev krize po islandsko

Ali obstajajo tudi druge poti za izhod iz krize, ne le grška, oz. slovenska?
Kako so ob krizi postopali na Islandiji?

Na Islandiji so ljudje odločili, da mora vlada odstopiti, glavne banke so bile nacionalizirane. Odločili so se, da ne vrnejo dolga Veliki Britaniji, Nizozemski in ostalim upnikom, ki je nastal zaradi nesposobnih domačih finančnih politikov, te pa so postavili pred sodišča. Ustanovljena pa je bila tudi ljudska skupščina, ki je na novo napisala Ustavo.  – In vse to na miren način.
Prava revolucija proti oblastem, ki so ustvarile sedanjo krizo. Zato o tem tudi ni bilo nobenega obveščanja: Kajti, kaj bi se zgodilo, če bi ostali državljani EU vzeli to kot primer?

POTEK DOGODKOV
2008:
– Glavna državna banka je nacionalizirana. Krona, valuta Islandije je devalvirana in trg vrednostnih papirjev se ustavi. Država je v stečajnem postopku.
– Državljani protestirajo pred parlamentom in zahtevajo nove volitve, kar povzroči odstop predsednika vlade in njegove celotne vlade. Država je v izredno slabem gospodarskem položaju. Nato predlagajo zakon o vračanju dolga Veliki Britaniji in Nizozemski v višini 3,500 milijonov evrov, ki naj bi jih plačali prebivalci Islandije mesečno v naslednjih 15 letih, s 5,5-odstotnimi obrestmi.
2010:
– Ljudje gredo na ulice in zahtevajo referendum.
– V januarju 2010 predsednik prekliče odobritev vračanja dolga in napove referendum.
– V marcu je na referendumu za preklic vračanja dolga glasovalo 93 odstotkov Islandcev.

Medtem je vlada uvedla preiskavo, da bi pred sodišče postavila odgovorne za krizo. Vse odgovorne na visokih položajih in odgovorne bankirje so aretirali. Interpol pa izda ukaz, naj vsi vpleteni zapustijo državo. V tej krizi je bila na novo izvoljena skupščina za pisanje nove Ustave, ki naj vključuje tudi izkušnje pridobljene iz te krize in ki bo nadomestila obstoječo. 25 državljanov je bilo izbranih, brez politične pripadnost, med 522 kandidati. Vse kar potrebujejo za kandidaturo je, da so odrasli in imajo podporo 30 ljudi. Stranke so izključene. Ustavna skupščina se začne v februarju leta 2011, da bi predstavila “carto magno” iz priporočil, ki jih različne skupine predlagajo po vsej državi. To mora potrditi sedanji Parlament in parlament, ki bo konstituiran na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Povzetek islandske revolucije:
1. Odstop celotne vlade
2. Nacionalizacija banke
3. Referendum s katerim lahko ljudje odločajo tudi o poslovnih odločitvah
4. Sodni pregon odgovornih oseb
5. Preoblikovanje ustave s pomočjo ljudstva

Smo bili o tem obveščeni prek medijev? Je kateri koli politični program, v radiu ali televiziji to komentiral? – NE(!) Islandski ljudje so bili sposobni pokazati, da obstaja način kako premagati “Sistem”. Dali so učno lekcijo demokracije! “Sistem” pa to čuva kot najbolj varovano skrivnost. Slovenci bi o tej (javnosti prikriti) izkušnji morali krepko razmisliti.

5 thoughts on “Rešitev krize po islandsko

  1. Boris Jež v enem od svojih bodičastih komentarjev med drugim ugotavlja: Menedžment in politika sta povezana, oba upravljata imetje ljudi, dveh milijonov, ki ga nista nikoli ustvarila…. In se je vse skupaj pogreznilo v absurd, kajti menedžerji se v svoji polpismenosti lahko sklicujejo samo še na transcendenco, na »strateškega partnerja«. Na boga? Bogseusmili, tako zanikrnih upravljavcev družbenih zadev nismo imeli niti v dobrih starih časih tozdiranja. Torej, kdo se bo prvi domislil in zinili: Cesar je gol! Mimogrede: nekaj se je pleteničilo o »drugi republiki«, ampak vse to je družboslovno, politično; kje pa je kaka zamisel v celoti? To je pravzaprav družba brez idej. Zamisli. Od krize do krize. Od volitev do volitev. Nič novega se ne zgodi, le »zgodovina« se obnavlja v nedogled, kar pomeni, da menedžerji in politiki nimajo ničesar novega, le reproducirajo vse staro in prežvečeno. Slovenija živi že prežvečeno sedanjost… Dežela brez idej in brez vizije. Živimo brez idej, priznajmo si, vegetiramo. Družbo in državo so popolnoma izčrpali politični konflikti, pravzaprav posamezne osebnosti, ki se imajo za ključne v tej Cankarjevi Betajnovi. So ti ljudje že kdaj ponudili kaj novega, svežega? Če se malce zgrbimo vase, ta politika v preteklih dveh desetletjih ni naredila čisto ničesar – kvečjemu je Slovenijo pritlehnila na spodnjo stopnico…. Morebitni zaključek: kapitalizem ni nujno najbolj učinkovit sistem, morda so učinkovitejši volja, ljubezen, znanje, nostalgija, umetnost in podobne reči.

  2. Jela Krečič skupaj z znanima filozofoma (S. Žižek in A. Badiou) v komentarju o političnem vidiku evropske krize opozarja na paradoks; da je finančni sektor krizo zakuhal, danes pa diktira pot iz nje. Sprašuje se: kako je mogoče, da ob vsem zavedanju, kje je kriza nastala, kdo jo je povzročil, evropska politika ni sposobna obsoditi krivcev in iznajti politične alternative obstoječemu sistemu. Kako je mogoče, da so suverene države postale talke finančnih institucij? Zakaj nihče ne trzne, ko finančne elite prevprašujejo ali celo zavračajo izide demokratičnih volitev in referendumov, kadar se ne skladajo z njihovimi vizijami? In zaključi: prihodnost ima tista politična vizija, ki vztraja pri svoboščinah, pravicah, (socialni) solidarnosti med Evropejci nasploh. Brez te civilizacijske osnove je prihodnost že vnaprej izgubljena.

  3. Na Islandiji referendum o osnutku nove ustave
    Reykjavik, 20. oktobra (STA)
    Na Islandiji bo danes potekal posvetovalni referendum o osnutku nove ustave, ki ga je pripravil 25-članski ustavni zbor. Ustava, ki so jo pred dvema letoma začeli pripravljati izvoljeni navadni državljani, je eden od ukrepov po sesutju islandskega finančnega sektorja leta 2008. Osnutek ustave bo moral potrditi tudi parlament.
    Pripravljena ustava je prva državna ustava, ki jo je napisalo islandsko ljudstvo, in to dobesedno. Ustavni zbor je bil namreč izvoljen neposredno na volitvah, kandidati niso bili izbrani na podlagi strankarske pripadnosti, prav tako niso smeli prevladovati politični strokovnjaki.
    Proces priprave nove ustave se je začel po zlomu finančnega sektorja in zaradi globoke gospodarske krize v državi.

    Toplo sprejeta ustava, ki jo je napisalo ljudstvo

Dodaj odgovor za Miroslav Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja