Recepti za izhod iz krize – 2

Damijan Slabe opozarja, da potrebujemo Agendo 2030, ne pa stare recepte, ki preverjeno ne delujejo. Spominja nas, da smo neko─Ź ┼że bili v ┬╗dol┼żni┼íki krizi┬ź, le da smo takrat imeli Milko (Planinc) in ne Angelo (Merkel). In kaj so nam takrat govorili politiki? Isto kot danes. Da smo si sami krivi, ker smo predolgo ┼żiveli prek svojih zmo┼żnosti, zdaj pa bo treba ┼íparati, naj stane, kar ho─Źe. Ker takrat ┼íe ni bilo ┬╗bonitetnih hi┼í┬ź, so za to, da nam banke niso ve─Ź posojale denarja, poskrbele kar mednarodne finan─Źne ustanove same, ker ┼íe ni bilo evra, pa smo imeli devalvacije ÔÇô da smo zaradi ┬╗kreditnega kr─Źa┬ź sploh ┼íe lahko dobili devize za uvoz energentov in repromateriala. In je ┼ílo ÔÇô tako kot vedno in povsod, ko za─Źne zmanjkovati denarja ÔÇô po─Źasi, a zanesljivo vse skupaj k vragu. Kljub ┼íparanju. Na┼íe zvezno predsedstvo je bilo neke vrste evropski svet, na┼íi Grki so bili kosovski Albanci, na┼íe geslo za re┼íitev iz krize pa ni bilo ve─Ź solidarnosti, ampak ┼íe ve─Ź bratstva in enotnosti. Celo svoj gospodarsko ┼íe kar stabilni sever in katastrofalno prezadol┼żeni jug smo imeli. Rigoroznemu var─Źevanju ┼íe nismo rekli ┬╗fiskalni pakt┬ź, a dr┼żavljani ┼íe za pralni pra┼íek in toaletni papir niso ve─Ź imeli. Glej Gr─Źijo danes. In zakaj bi recepti, ki dokazano niso delovali takrat, delovali danes ?
Namesto ┬╗fiskalnega pakta┬ź, ki vodi v ┼íe huj┼ío recesijo, EU nujno potrebuje ┬╗Agendo 2030┬ź. V njej bi morala najprej ugotoviti, da upokojencem, ki sestavljajo vse ve─Źji del prebivalstva, nima smisla ni┼żati standarda, ker to katastrofalno vpliva na porabo. Hkrati bi si morala starajo─Źa se Evropa nujno priznati, da veliki del krivde za dol┼żni┼íko in z njo tudi prora─Źunsko krizo, ni povezan le z bankami, ampak tudi s katastrofalno demografijo. ─îe torej nimamo namena izstradati starcev in do konca poru┼íiti socialne dr┼żave, se bo problemov treba lotiti druga─Źe. Tudi z na─Źrtnim priseljevanjem delovne sile, z revolucionarnim preoblikovanjem trga dela in z intenzivnim zaposlovanjem doma─Źe mladine. Kar edino lahko o┼żivi gospodarstvo in hkrati pove─Źa tudi prilive v prora─Źun.

Za ┼ítevilkami so ljudje, pi┼íe Jo┼żica Grgi─Ź v Delu in pravi: Odgovornosti za gospodarski in dru┼żbeni razkroj ni mogo─Źe socializirati, ker krivi niso vsi. Da so gradbeni baroni obsojeni za korupcijo, je velika zmaga sodi┼í─Źa, vendar bi javnost ob─Źutila ve─Źje zado┼í─Źenje, ─Źe bi kazensko in materialno odgovarjali zato, ker so zavozili podjetja, uni─Źili ljudi in panogo. A za to verjetno ne bodo nikoli kaznovani kot tudi ne drugi tako imenovani mened┼żerji, ki so z asistenco ban─Źnikov, trapaste zakonodaje in politikov za─Źeli svoj tajkunski privatizacijski stampedo. V Sloveniji pa─Ź ni v navadi, da bi se gospodarski kriminal sankcioniral. Med krivimi so tudi politiki, ki jim je ljudstvo zaupalo v upravljanje dr┼żavo, te dni nam pa za nazaj o─Źitajo zapravljivost, sami pa so jo dopu┼í─Źali in celo spodbujali, ko je bilo to v njihovem politi─Źnem pre┼żivetvenem interesu.
Strah je postal prevladujo─Źe ─Źustvo v Sloveniji. Ta strah hromi; hromi bomo te┼żko dr┼żali glavo nad gladino. Politiki o─Źitajo dr┼żavljanom razsipnost in neu─Źinkovitost, mened┼żerji v podjetjih zaposlene merijo, tehtajo, grozijo z odpu┼í─Źanjem in odpu┼í─Źajo prav tiste, ki so podjetja ustvarili. A za uspe┼íno vodenje je klju─Źna krepost. Krepost je beseda, ki ji marsikje po svetu ne vedo ve─Ź pomena. Tudi pri nas je izginila iz besednjaka in ┼żivljenja. Postajamo moralno in eti─Źno brezbri┼żna dru┼żba, gonilo je profit, merilo je evro. Delo ni ve─Ź vrednota, ne za tiste, ki delajo, in ne za lastnike kapitala, saj s po┼ítenim delom ni mogo─Źe dobro zaslu┼żiti in ┼íe manj obogateti. Zaslu┼żiti pa mora lastnik kapitala in ni bistveno dobro ┼żivljenje ljudi, ampak profit. Zdaj je Slovenija, po izgubi moralne senzibilnosti, v nevarnosti, da izgubi tudi socialno. Srednjega razreda, ki je dr┼żal dru┼żbo pokonci, po uveljavitvi napovedanih rezov ne bo ve─Ź. Kdo bo solidariziral s tem velikim pavperiziranim slojem prebivalstva, od kod socialni transferji zanj?

Andrej Cetinski v odgovoru Bernardu Br┼í─Źi─Źu na ─Źlanek (Ne)moralnost kapitalizma in pravna dr┼żava pravi: Krizo sodobnega kapitalizma bole─Źe zaznavamo tudi v na┼íi dr┼żavi in ta dru┼żbeni sistem vse slab┼íe deluje, v kar ne gre dvomiti. Razlage, zakaj je tako, pa so razli─Źne in praviloma ne prav prepri─Źljive. Ob pomanjkljivi diagnozi tudi zdravljenje krize ne more biti uspe┼íno. To lepo ka┼żejo recepti, ki jih preizku┼ía Evropa – razmere se samo slab┼íajo.
Br┼í─Źi─Ź sicer izhaja iz spoznanja, da trg ne more u─Źinkovito delovati brez jasnih pravil igre in za spo┼ítovanje le-teh mora skrbeti dr┼żava, vendar pa pravi, da pot v pravi─Źno dru┼żbo ne more biti tlakovana s pove─Źevanjem prerazdeljevanja, ampak z naslonitvijo na klasi─Źni model dr┼żave, ki naj skrbi za ┬╗varovanje ┼żivljenja, svobode in zasebne lastnine┬ź. Za Cetinskega pa to ni dovolj in za pot v uspe┼íno dru┼żbo dodaja vsaj ┼íe dva potrebna pogoja: omejevanje dru┼żbene mo─Źi posameznikov, ki bi temeljila izklju─Źno na lastnini ter u─Źinkovito upravljanje dr┼żave. In utemeljuje: Koncentracija dru┼żbene mo─Źi, temelje─Źa na lastnini, ima praviloma za ve─Źino ┼íkodljive posledice, ki se pogosto odra┼żajo prav v slab┼íem delovanju pravne dr┼żave. Veliki kapital, podprt z ideologijo neoliberalizma, namre─Ź dr┼żavo uspe┼íno spreminja v orodje, ki prednostno slu┼żi le njegovim interesom. Dr┼żava pa je sistem za zadovoljevanje interesov vseh dr┼żavljanov. Skrb za dobro delovanje trga je le eden od njih. Za u─Źinkovito zadovoljevanje interesov vseh dr┼żavljanov pa mora biti dr┼żava dobro upravljana. Z upravljanjem dr┼żave pa so resni problemi. Enkrat zato, ker se ga najve─Źkrat poverja nekompetentnim, to je za vodenje premalo usposobljenim ljudem. Ni─Ź manj problemati─Źno pa ni to, da je mogo─Źe upravljavske vzvode dr┼żave z lahkoto zlorabljati v korist posameznikov oziroma posameznih elit. Da se to prepre─Źi, je potrebno neeti─Źno ravnanje pri upravljanju dr┼żave dosledno sankcionirati. ┼Żal pa se tega praviloma ne dela. Skratka, praksa dokazuje, da parlamentarni sistem, kot ga imamo tudi pri nas, ne zagotavlja kompetentnega in eti─Źnega ravnanja pri upravljanju dr┼żave. Slabih posledic te neu─Źinkovitosti je veliko in se ka┼żejo predvsem v obliki ekonomske in dru┼żbene krize.

8 odzivov na Recepti za izhod iz krize – 2

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.