Recepti za izhod iz krize – 2

Damijan Slabe opozarja, da potrebujemo Agendo 2030, ne pa stare recepte, ki preverjeno ne delujejo. Spominja nas, da smo neko─Ź ┼że bili v ┬╗dol┼żni┼íki krizi┬ź, le da smo takrat imeli Milko (Planinc) in ne Angelo (Merkel). In kaj so nam takrat govorili politiki? Isto kot danes. Da smo si sami krivi, ker smo predolgo ┼żiveli prek svojih zmo┼żnosti, zdaj pa bo treba ┼íparati, naj stane, kar ho─Źe. Ker takrat ┼íe ni bilo ┬╗bonitetnih hi┼í┬ź, so za to, da nam banke niso ve─Ź posojale denarja, poskrbele kar mednarodne finan─Źne ustanove same, ker ┼íe ni bilo evra, pa smo imeli devalvacije ÔÇô da smo zaradi ┬╗kreditnega kr─Źa┬ź sploh ┼íe lahko dobili devize za uvoz energentov in repromateriala. In je ┼ílo ÔÇô tako kot vedno in povsod, ko za─Źne zmanjkovati denarja ÔÇô po─Źasi, a zanesljivo vse skupaj k vragu. Kljub ┼íparanju. Na┼íe zvezno predsedstvo je bilo neke vrste evropski svet, na┼íi Grki so bili kosovski Albanci, na┼íe geslo za re┼íitev iz krize pa ni bilo ve─Ź solidarnosti, ampak ┼íe ve─Ź bratstva in enotnosti. Celo svoj gospodarsko ┼íe kar stabilni sever in katastrofalno prezadol┼żeni jug smo imeli. Rigoroznemu var─Źevanju ┼íe nismo rekli ┬╗fiskalni pakt┬ź, a dr┼żavljani ┼íe za pralni pra┼íek in toaletni papir niso ve─Ź imeli. Glej Gr─Źijo danes. In zakaj bi recepti, ki dokazano niso delovali takrat, delovali danes ?
Namesto ┬╗fiskalnega pakta┬ź, ki vodi v ┼íe huj┼ío recesijo, EU nujno potrebuje ┬╗Agendo 2030┬ź. V njej bi morala najprej ugotoviti, da upokojencem, ki sestavljajo vse ve─Źji del prebivalstva, nima smisla ni┼żati standarda, ker to katastrofalno vpliva na porabo. Hkrati bi si morala starajo─Źa se Evropa nujno priznati, da veliki del krivde za dol┼żni┼íko in z njo tudi prora─Źunsko krizo, ni povezan le z bankami, ampak tudi s katastrofalno demografijo. ─îe torej nimamo namena izstradati starcev in do konca poru┼íiti socialne dr┼żave, se bo problemov treba lotiti druga─Źe. Tudi z na─Źrtnim priseljevanjem delovne sile, z revolucionarnim preoblikovanjem trga dela in z intenzivnim zaposlovanjem doma─Źe mladine. Kar edino lahko o┼żivi gospodarstvo in hkrati pove─Źa tudi prilive v prora─Źun.

Za ┼ítevilkami so ljudje, pi┼íe Jo┼żica Grgi─Ź v Delu in pravi: Odgovornosti za gospodarski in dru┼żbeni razkroj ni mogo─Źe socializirati, ker krivi niso vsi. Da so gradbeni baroni obsojeni za korupcijo, je velika zmaga sodi┼í─Źa, vendar bi javnost ob─Źutila ve─Źje zado┼í─Źenje, ─Źe bi kazensko in materialno odgovarjali zato, ker so zavozili podjetja, uni─Źili ljudi in panogo. A za to verjetno ne bodo nikoli kaznovani kot tudi ne drugi tako imenovani mened┼żerji, ki so z asistenco ban─Źnikov, trapaste zakonodaje in politikov za─Źeli svoj tajkunski privatizacijski stampedo. V Sloveniji pa─Ź ni v navadi, da bi se gospodarski kriminal sankcioniral. Med krivimi so tudi politiki, ki jim je ljudstvo zaupalo v upravljanje dr┼żavo, te dni nam pa za nazaj o─Źitajo zapravljivost, sami pa so jo dopu┼í─Źali in celo spodbujali, ko je bilo to v njihovem politi─Źnem pre┼żivetvenem interesu.
Strah je postal prevladujo─Źe ─Źustvo v Sloveniji. Ta strah hromi; hromi bomo te┼żko dr┼żali glavo nad gladino. Politiki o─Źitajo dr┼żavljanom razsipnost in neu─Źinkovitost, mened┼żerji v podjetjih zaposlene merijo, tehtajo, grozijo z odpu┼í─Źanjem in odpu┼í─Źajo prav tiste, ki so podjetja ustvarili. A za uspe┼íno vodenje je klju─Źna krepost. Krepost je beseda, ki ji marsikje po svetu ne vedo ve─Ź pomena. Tudi pri nas je izginila iz besednjaka in ┼żivljenja. Postajamo moralno in eti─Źno brezbri┼żna dru┼żba, gonilo je profit, merilo je evro. Delo ni ve─Ź vrednota, ne za tiste, ki delajo, in ne za lastnike kapitala, saj s po┼ítenim delom ni mogo─Źe dobro zaslu┼żiti in ┼íe manj obogateti. Zaslu┼żiti pa mora lastnik kapitala in ni bistveno dobro ┼żivljenje ljudi, ampak profit. Zdaj je Slovenija, po izgubi moralne senzibilnosti, v nevarnosti, da izgubi tudi socialno. Srednjega razreda, ki je dr┼żal dru┼żbo pokonci, po uveljavitvi napovedanih rezov ne bo ve─Ź. Kdo bo solidariziral s tem velikim pavperiziranim slojem prebivalstva, od kod socialni transferji zanj?

Andrej Cetinski v odgovoru Bernardu Br┼í─Źi─Źu na ─Źlanek (Ne)moralnost kapitalizma in pravna dr┼żava pravi: Krizo sodobnega kapitalizma bole─Źe zaznavamo tudi v na┼íi dr┼żavi in ta dru┼żbeni sistem vse slab┼íe deluje, v kar ne gre dvomiti. Razlage, zakaj je tako, pa so razli─Źne in praviloma ne prav prepri─Źljive. Ob pomanjkljivi diagnozi tudi zdravljenje krize ne more biti uspe┼íno. To lepo ka┼żejo recepti, ki jih preizku┼ía Evropa – razmere se samo slab┼íajo.
Br┼í─Źi─Ź sicer izhaja iz spoznanja, da trg ne more u─Źinkovito delovati brez jasnih pravil igre in za spo┼ítovanje le-teh mora skrbeti dr┼żava, vendar pa pravi, da pot v pravi─Źno dru┼żbo ne more biti tlakovana s pove─Źevanjem prerazdeljevanja, ampak z naslonitvijo na klasi─Źni model dr┼żave, ki naj skrbi za ┬╗varovanje ┼żivljenja, svobode in zasebne lastnine┬ź. Za Cetinskega pa to ni dovolj in za pot v uspe┼íno dru┼żbo dodaja vsaj ┼íe dva potrebna pogoja: omejevanje dru┼żbene mo─Źi posameznikov, ki bi temeljila izklju─Źno na lastnini ter u─Źinkovito upravljanje dr┼żave. In utemeljuje: Koncentracija dru┼żbene mo─Źi, temelje─Źa na lastnini, ima praviloma za ve─Źino ┼íkodljive posledice, ki se pogosto odra┼żajo prav v slab┼íem delovanju pravne dr┼żave. Veliki kapital, podprt z ideologijo neoliberalizma, namre─Ź dr┼żavo uspe┼íno spreminja v orodje, ki prednostno slu┼żi le njegovim interesom. Dr┼żava pa je sistem za zadovoljevanje interesov vseh dr┼żavljanov. Skrb za dobro delovanje trga je le eden od njih. Za u─Źinkovito zadovoljevanje interesov vseh dr┼żavljanov pa mora biti dr┼żava dobro upravljana. Z upravljanjem dr┼żave pa so resni problemi. Enkrat zato, ker se ga najve─Źkrat poverja nekompetentnim, to je za vodenje premalo usposobljenim ljudem. Ni─Ź manj problemati─Źno pa ni to, da je mogo─Źe upravljavske vzvode dr┼żave z lahkoto zlorabljati v korist posameznikov oziroma posameznih elit. Da se to prepre─Źi, je potrebno neeti─Źno ravnanje pri upravljanju dr┼żave dosledno sankcionirati. ┼Żal pa se tega praviloma ne dela. Skratka, praksa dokazuje, da parlamentarni sistem, kot ga imamo tudi pri nas, ne zagotavlja kompetentnega in eti─Źnega ravnanja pri upravljanju dr┼żave. Slabih posledic te neu─Źinkovitosti je veliko in se ka┼żejo predvsem v obliki ekonomske in dru┼żbene krize.

8 odzivov na Recepti za izhod iz krize – 2

  1. Silvester Koprivnikar

    Prvo ┼żelim re─Źi, da me veseli, da se je organiziralo gibanje, ki ima namen narediti sintezo, ki bo na eni strani dala jasno oceno in analizo vzrokov ve─Źplastne krize in na drugi strani konkretne odgovore in predloge re┼íitev za izhod iz nje. Sam o tej temi javno izra┼żam svoja mnenja ┼że od leta 2008, ko sem pokazal na prave vzroke krize in poti iz nje in hkrati napovedal, da se bo recesija, ker Evropa ne bo pristopila k odpravljanju pravih vzrokov, pa─Ź pa bo za─Źasno ubla┼żila posledice, vrnila kot bumerang z novim valom recesije. to se dogaja.
    Temeljni vzrok krize je v miselnosti, v ideologiji, ki jo prina┼ía neoliberalna ekonomska teorija, sam pravim neoliberalna religija, ki ─Źasti boga kapitala s sinom dobi─Źkom in ne ─Źloveka (o vrednotah govorijo vsi, tudi Rode, ki nam pravi, da moramo biti skromni poni┼żni in verjeti vladarju). To je vodilo in vodi k nenehni rasti akumulacije v finan─Źnem sektorju, ki je rasla in ┼íe raste hitreje, kot raste dru┼żbeni proizvod. To nujno vodi k rasti zadol┼żevanja, ker pa─Ź finan─Źni sektor ni potro┼íni, ves dru┼żbeni proizvod, tudi tisti, ki se steka v finan─Źni sektor, pa se mora nameniti za potro┼ínjo, da dru┼żbena reprodukcija normalno te─Źe. Ta ekonomski model dobro deluje in je deloval, dokler zadol┼żenost ne dose┼że takega obsega, da delitev ne zagotavlja ve─Ź, da bi se krediti servisirali in pla─Źevale obresti. Sistem je namre─Ź grajen piramidno in bi, ─Źe bi se nadaljeval in rastel tako kot je, pripeljal do tega, da bi moral ves dru┼żbeni proizvod nameniti za pla─Źilo obresti. Tako absurden je namre─Ź obstoje─Źi sistem delitve in polo┼żaj finan─Źnega sektorja v njem. Tak sistem se je zato moral ustaviti in ru┼íiti. Ker je finan─Źni sistem dejanski vladar tega sveta (mislim na njihove oligarhe in institucije finan─Źnega sistema) smo pri─Źa ukrepom, ki na vsak na─Źin ┼żelijo ohraniti nekaj, kar po nobenih naravnih zakonih ni mogo─Źe ohraniti pri ┼żivljenu. Mogo─Źe je le to, da se mu da transfuzija od dr┼żavljanov in to direktno, dokler ne umrejo ┼íe dr┼żavljani.
    Finan─Źni sistem v Evropi bo ┼żivel ┼íe nekaj ─Źasa in to tako, da bomo zmanj┼íevali porabo, javno in osebno, kar bo zmanj┼íevalo gospodarsko rast. To finan─Źni sektor ┼íe ne moti, dokler ima mo┼żnost, da se seli na rasto─Źe trge. V javno in osebno potro┼ínjo v Evropi se ne more, ker je zadol┼żenost presegla obseg, ki ga ekonomija prenese.
    Prav to politiko sedaj zganjajo politi─Źne elite, ki so ┼że dolgo v slu┼żbi prav tega finan─Źnega sistema in oligarhov, ker njihova medsebojna vzajema pomo─Ź tudi politiki in politikom daje materialne koristi. Zategovanje pasu pa─Ź zagotavlja, da finan─Źni sektor, ki se je debelil tako, da v svojo korist prireja delovanje trga (globalizacija, naftni monopoli in drugi monopoli, lastninsko obvladovanje in tok dru┼żbenega proizvoda k njemu in podobno), da z dav─Źnim sistemom, ker obvladuje politi─Źne elite prispeva v javne blagajne bistveno manj kot delo, da se vanj stekajo profiti trgovine z oro┼żjem, drogo in sivo ekonomijo, pa tudi “utajeni ali izigrani” davki in podobno.
    Brez strukturnih sprememb, ki bodo zmanj┼íale rast finan─Źnega sektorja, mu odvzele mo─Ź, da vlada politiki, realnemu sektorju in dr┼żavljanom, izhod iz krize ni mogo─Ź. Zadol┼żenosti ni mogo─Źe re┼íiti z zmanj┼íevanjem porabe. to je najve─Źja neumnost. Mogo─Źe jo je odpravljati le tako, da se zmanj┼ía na ra─Źun akumulacije finan─Źnega sektorja. To pomeni, da se dav─Źna bremena za financiranje javnega sektorja in skupne porabe od dela (pla─Źe in tudi gospodarskih subjektov) prerasporedijo na prihodke finan─Źnega sektorja. predvsem, da se odpravi siva ekonomija (to je mogo─Źe storiti na zelo enostaven na─Źin, ─Źe je politi─Źna volja (sodobna informacijska tehnologija to omogo─Źa).
    Res je, da potrebnih sprememb od elit politi─Źnih strank, levih ali desni ni mogo─Źe pri─Źakovati. Vse so namre─Ź ujetnice finan─Źnih oligarhov in lokalnih omre┼żij tovrstnih elit in ┼ípekulantov. Poleg tega pa so intelektualno in spoloh iztro┼íene, ker so usedline dolgoletne negativne selekcije kadrov.
    To pa pomeni, da je izhod iz krize mogo─Źe pri─Źeti ┼íele, ko bo ljudstvo-dr┼żavljani spoznalo to resnico, se organiziralo z vsemi civilno dru┼żbenimi organizacijami, razumniki, kulturniki in drugimi po┼ítenimi in humanimi dr┼żavljani v fronto, ki bo preko demokrati─Źnih volitev pripeljala v parlament druge in druga─Źne ljudi, ki bodo kompetentni, samostojni, neodvisni, ker le taki so lahko odgovorni dr┼żavljanom in le taki lahko delujejo v javnem interesu.
    Zaklju─Źil bom z mislijo primerno za ┼ítrajk: Ni res, da tro┼íimo ve─Ź kot ustvarimo, ker to po zakonih fizike ni mogo─Źe in tudi v ekonomiji veljajo ti zakoni. Res pa je, da si moramo sposojati denar, ki ga v dru┼żbeni reprodukciji ustvarimo vsi skupaj, pa si ga finan─Źni oligarhi in finan─Źni sistem prilasti, ali vanj ste─Źe mimo dav─Źne blagajne. Problem torej ni v potro┼ínji, pa─Ź pa v delitvi, kraji in utajah. Torej so strukturne spremembe nujne na teh podro─Źjih. To pa bi doprineslo spro┼í─Źanju ─Źlove┼íkega ustvarjalnega potenciala-kapitala, druga─Źne dru┼żbene odnose, ve─Źjo varnost, druga─Źno potro┼ínjo in v dru┼żbeno blaginjo.

  2. Spo┼ítovani Silvester, Zelo zanimivo. Da va┼ía teza o piramidni igri dr┼żi potrjuje tudi ─Źlanek: Kolik┼íne bi bile danes obresti, ─Źe bi vam Julij Cezar posodil zlatnik? Ob 5-odstotni letni obrestni meri, bi morali danes za nastali dolg vrniti maso zlata, ki je enaka masi tri tiso─Ź milijard Sonc.

  3. Grega Repov┼ż v Mladini nas spominja, kako je nem┼íka kanclerka re┼íevala koncern Opel. Tovarna je bila na tleh. Zaradi predhodnih slabih poslovnih odlo─Źitev je po na─Źrtu ameri┼íkega lastnika sledilo le ┼íe odpu┼í─Źanje, zapiranje, razprodaja, konec. 8000 ljudi na cesto … Merklova je rekla NE in zagrozila Ameri─Źanom in bankam. Vlada se je sistemati─Źno lotila re┼íevanja tega zasebnega podjetja. ┼áefi zasebnih bank so hodili k Merklovi. Noben neoliberalni cepec ni kri─Źal, da to ni delo vlade. Da, re┼íevanje podjetij je delo vlade v ─Źasu krize. Tega pa ni razumel Pahor in tega ni razumel takratni minister Lahovnik, ki sta se ┼íe vedno afnala s ┬╗trg naj opravi svoje┬ź. In tega ne razumejo dana┼ínji ┼íerifi. Merklovo popade groza, ko gre za 8000 nem┼íkih delavcev. Slovenskemu premieru bi glede na ┼ítevilo prebivalcev moralo postati slabo, ko bi kdo rekel, da izguba dela grozi 190 ljudem. Ni razumel Pahor. Ne razume Jan┼íaÔÇŽ

  4. Marko Jelin─Źi─Ź

    Enega bolj┼íih receptov za izhod iz krize je podal dr. Marko Jakli─Ź v Sobotni prilogi Dela 21.4.2012.

  5. Dva citata iz Delove mnenjske strani:

    M. Gams: Ko pa prevlada miselnost, da je ┬╗Kupujmo slovensko!┬ź nacionalizem, da nacionalnega interesa ni, da raje kupujmo tujo solato in tuje postrvi, ker so nekoliko cenej┼íe (in tudi slab┼íe), da v slovenskih ┼íolah jemo uvo┼żena jabolka itd. ÔÇô potem smo pa─Ź izigrani pora┼żenci. Pri tem ne gre za nacionalizem, temve─Ź za poznavanje osnov poslovanja, pri katerem naivne┼żi izgubljajo, zmagovalci pa uspe┼íno preigravajo na meji dovoljenega. To velja tako za posameznike kot za dru┼żbene razrede in dr┼żave.

    A.V. Bo┼ític: Var─Źevati je treba, toda izku┼ínje v drugih dr┼żavah ka┼żejo, da se tudi pri rezih javne porabe hudi─Ź skriva v podrobnostih. Zmanj┼íanje investicij v raziskave in razvoj dokazano zavira okrevanje po krizi. ┼Żal ni politi─Źne razprave o tem, ─Źemu bi bilo treba nameniti ve─Ź vlaganj (zelene tehnologije, spodbujanje mladih podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest) in kje prora─Źunska poraba slu┼żi le ozkim interesom posameznikov. Tako javni uslu┼żbenci sami kot biv┼íi ministri priznavajo, da je javna uprava prenapihnjena in ima premalo znanja, zato ne daje dovolj podpore podjetjem in razvojnim politikam. A tega z linearnim rezanjem pla─Ź ne bomo re┼íili. To je mogo─Źe dose─Źi kve─Źjemu s selektivnim zmanj┼íanjem nepotrebnega kadra in pove─Źanjem ┼ítevila uslu┼żbencev tam, kjer jih primanjkuje. Predvsem v (na─Źrtno?) oslabljenih nadzornih institucijah, kakr┼íne so in┼ípekcije, protikorupcijska komisija, urad za varstvo konkurence. A ti ukrepi med politiki niso priljubljeni, saj spro┼żijo jezo najrazli─Źnej┼íih interesnih skupin, ki jim trenutno stanje ustreza.

  6. Guido Westerwelle, nem┼íki zunanji minister (v Delu) na┼íteva ┼íest nujnih ukrepov za ┬╗Pakt o rasti┬ź:
    1. Prora─Źun Evropske unije bi moral biti dosledno usmerjen v rast. Evropska unija mora svoja sredstva porabiti bolje kot doslej. Denar za financiranje nalog prihodnosti je na voljo. Osredoto─Źiti se moramo na to, da to ogromno vsoto dosledno usmerimo v razvoj in zaposlovanje, inovacije in konkuren─Źnost. Hkrati pa mora biti poraba sredstev bolj nadzorovana kakor doslej in vezana na merljive kriterije.
    2. Neporabljena sredstva Evropske unije je treba aktivirati. Iz strukturnih in kohezijskih skladov teko─Źega prora─Źunskega obdobja je na voljo ┼íe pribli┼żno 80 milijard evrov, ki ┼íe niso dodeljene nobenim konkretnim projektom. Evropska komisija mora zdaj ta sredstva skupaj z dr┼żavami ─Źlanicami hitro in u─Źinkovito investirati v novo rast na temelju bolj┼íe konkuren─Źnosti.
    3. Izbolj┼íati je treba dostop do investicijskega kapitala. V nekaterih dr┼żavah so vlade izbrale pravo pot, vendar ban─Źni sektor pod te┼żo slabih posojil ne more v celoti izpolniti svoje ekonomske vloge. V Evropski investicijski banki imamo instrument, ki ga lahko in ga moramo uporabljati v ve─Źjem obsegu in bolj ciljno usmerjeno, da bi izbolj┼íali dostop manj┼íih in srednje velikih podjetij do kreditov.
    4. Spodbujati je treba infrastrukturne projekte. Na┼íe ceste in ┼żeleznice, na┼ía energetska in telekomunikacijska omre┼żja sodijo med najve─Źje adute evropskega gospodarstva. Ultramoderne infrastrukture odpirajo nove perspektive za rast.
    5. Izpopolniti moramo notranji trg. V 80. in 90. letih so bile z uresni─Źitvijo tako imenovanih ┼ítirih svobo┼í─Źin ┼że spro┼í─Źene orja┼íke sile rasti. Zdaj to velja za digitalizirano gospodarstvo, spletno trgovino, energetski sektorÔÇŽ Krepiti mala in srednja podjetja z manj┼ío birokracijo in bolj┼íim dostopom do tveganega kapitala. Za dodatno rast moramo okrepiti tudi ─Źezmejno mobilnost v Evropi in zaposlovanje mladih.
    6. Okrepiti ┼żelimo prosto trgovino. Tri ─Źetrtine svetovnega gospodarstva deluje zunaj Evropske unije. Ve─Ź kot 80 odstotkov svetovne rasti je trenutno ustvarjene zunaj meja UnijeÔÇŽ

    Vse to ka┼że, da je rast mogo─Źe ustvariti tudi brez novih dolgov. Novi pakt o rasti bi moral biti sklenjen ┼że junija v okviru sre─Źanja evropskega sveta.

  7. Silvester Koprivnikar

    Nenehna rast obsega gospodarstva ni izhod iz krize v kateri je ─Źlove┼ítvo. Rast potrebuje finan─Źni sektor in finan─Źna industrija, ker se brez rasti finan─Źni sistem poru┼íi sam vase. ─îlovek ne potrebuje koli─Źinske rasti, pa─Ź pa kakovost odnosov, tako ekonomskih, kot vseh drugih, ki iz ekonomskih izhajajo. 25.000 evrov dru┼żbenega proizvoda je dovolj za osebne potrebe vseh evropejcev, za izobra┼żevanje, kulturo, socialo in razvoj, ki bo odpravljal uni─Źevanje narave.
    To, kar ponuja nem┼íki zunanji minister je recept, ki ga predpisuje Nem─Źija, da ohrani svoj polo┼żaj. Ta pa je tak, da omogo─Źa izkori┼í─Źanje nerazvitih. ─îrpalka v nem┼íkem avtomobilo se v kon─Źnem proizvodu proda po znatno vi┼íji ceni, kot je pla─Źana slovenskemu proizvajalcu. Teh cen ne dolo─Źa trg, pa─Ź pa mo─Ź in polo┼żaj globalnega igralca.
    Pa tudi, ─Źe pristajamo na formulo rasti je potrebno vedeti, da vsaka investicija, naj je javna ali v gospodarstvu, temelji na osebni porabi. Osebna poraba polni prora─Źun za javne investicije, ali vra─Źanje kreditov zanje, zasebne investicije pa mora prav tako pokrivati osebna potro┼ínja dobrin ali storitev. ─îe osebna potro┼ínja pada, se obseg dru┼żbenega proizvoda prav za enak znesek zmanj┼íuje. Res je, da investicije “uspe┼ínim” prina┼íajo bolj┼íi polo┼żaj na trgu, vendar v pogojih zmanj┼íevanja osebne potro┼ínje le spreminjajo igralce na igri┼í─Źu. To pa pomeni, da najbolj┼íi gladiatorji pre┼żivijo ostali pa so pokon─Źani. ─îlove┼íka dru┼żba pa ne sme postati anfiteater z gladiatorji, ker vemo, da je taka dru┼żba s propadom Rimskega cesarstva ┼że razpadla.
    Minister ponuja recepte, ki so svet pahnili v krizo, za rešitev krize. Čisti absurd.

  8. Marko Jelin─Źi─Ź

    Kako do bolj┼íe dr┼żave ?
    1. Spremembe politi─Źnega sistema (Zaradi izgube verodostojnosti na┼íih politi─Źnih voditeljev in vodilnih politi─Źnih strank so potrebni ukrepi za omejitev njihove mo─ŹiÔÇŽ)
    2. Javni sektor (u─Źinkovit javni sektor; vitka dr┼żava; obuditi diskusijo o socialnih pravicah)
    3. Gospodarsko podro─Źje (ve─Źja vloga dr┼żave na podro─Źju prehranske in energetske samooskrbe; socialnega podjetni┼ítva; investicij v infrastrukturo;ÔÇŽ)
    4. Socialno podro─Źje (potrebne so spremembe tudi na podro─Źju socialne dr┼żave)
    5. Izobra┼żevalni sistem, znanost in raziskave
    6. V razmislek (prava politika sprememb mora ponuditi celovite re┼íitve, ne le polovi─Źnih.)
    Celoten prispevek

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.