Prekarnost, konec kapitalizma?

Kakor se je tukaj┼ínja bur┼żoazna demokracija rodila stara in iz─Źrpana, tako se je lokalni kapitalizem rodil ÔÇô mrtev.
Prekarna delovna razmerja so razne vrste odnosov, pri katerih delavka in delavec nimata pravic, ki so ┼íe do nedavnega veljale za samoumevne. Zato jim pravimo tudi ┬╗nestandardna┬ź delovna razmerja, ─Źetudi v Sloveniji postajajo vse bolj ┬╗standardna┬ź, saj zdaj ┼że skoraj polovica zaposlenih dela v takih okoli┼í─Źinah. Prekarno zaposleni prejemajo ni┼żje mezde, delavke in delavci morajo navadno sami poskrbeti za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ni ve─Ź pla─Źanega dopusta, pove─Źa se ┼żivljenjska negotovost ÔÇŽ Skratka: s prekarnimi odnosi se pove─Źuje izkori┼í─Źanje delavstva in krepi gospostvo lastnikov kapitala in njihovih mened┼żerjev. Pomembno je prav to: hkrati ko se ve─Źa izkori┼í─Źanje, se pove─Źuje tudi podrejenost. Medtem ko bi naivno lahko menili, da se s pove─Źevanjem izkori┼í─Źanja pove─Źuje tudi odpor delavstva, se dogaja ravno nasprotno: ukrepi, s katerimi kapital pove─Źuje izkori┼í─Źanje, hkrati razbijajo delavski odpor. Kapitalisti─Źni razred o─Źitno spreminja na─Źine izkori┼í─Źanja in vzvode svojega gospostva.
Uvajanje prekarnih zaposlitev je torej del ┼íir┼íe preobrazbe svetovnega kapitalisti─Źnega sistema. ─îe se ho─Źemo bojevati proti prekarnosti, moramo razumeti, po kak┼íni strukturni logiki jo kapital in njegove organizacije uvajajo. Zato si moramo ogledati sedanjo zgodovinsko preobrazbo kapitalizma.
Krize in revolucije
Temeljna zna─Źilnost sedanje preobrazbe kapitalizma je, da se kapitalizem spreminja, zato da bi pre┼żivel. Tako je bilo tudi v preteklosti. Vzpostavitev tovarni┼íkega sistema s kasarni┼íko disciplino, hkratni razvoj mestnega proletariata, ki ne more pre┼żiveti brez mezdnega dela v tovarnah, veliki industrijski razcvet v prvi polovici 19. stoletja so odgovor kapitala na prve delavske upore, na gospodarsko krizo po napoleonovskih vojnah in pari┼íko proletarsko vstajo junija 1848, s katero se je proletariat v Evropi uveljavil kot vodilna protikapitalisti─Źna dru┼żbena sila. Druga industrijska revolucija konec 19. stoletja, nove vrste specialisti─Źnih industrij ÔÇô so odgovor kapitala na takratno krizo kapitalizma in, seveda, pari┼íko komuno, prvo proletarsko revolucijo. Krize in revolucije gredo poslej skupaj. Kriza britanskega imperialnega gospostva, imperialisti─Źna svetovna vojna, delavske revolucije v obrobni Evropi ÔÇô in oktobrska revolucija. Spet se zgodi temeljna preobrazba kapitalizma, poslej v tekmi s socialisti─Źnim projektom: prevlada ameri┼íkega imperializma, nova vrsta proizvodnje mno┼żi─Źnih standardiziranih proizvodov, teko─Źi trak, nekvalificirane delavske mno┼żice. In spet kriza, svetovna vojna ÔÇô protikolonialne revolucije, nov svetovni val socialisti─Źnih revolucij, kapitalizem je v sredi┼í─Źu in ┼íe marsikje prisiljen v razredni kompromis. ┬╗Socialna dr┼żava┬ź v sredi┼í─Źu kapitalizma in razne vrste socializmov na obrobju izbolj┼íajo ┼żivljenjski standard delovnih mno┼żic, jim zagotovijo varnost, dvignejo izobrazbeno raven celotnih dru┼żb. Delavski boji so potisnili kapitalizem do meja, ki jih ni ve─Ź zdr┼żal. Svetovna revolucija 1968, kakor jo ozna─Źuje Wallerstein, je napadla temelje starega sveta: dru┼żino, ┼íolo, tovarno, dr┼żavo. Zazdelo se je, da je socializem v svetovnem merilu samo ┼íe vpra┼íanje ─Źasa.
Da bi kapitalizem pre┼żivel, se je spremenil. Informacijska tehnolo┼íka revolucija, investicijski skladi, korporativno upravljanje, organiziran prestop vi┼íjega vmesnega razreda (mened┼żerjev) na stran kapitala, napad na mezde, socialno dr┼żavo, javno ┼íolstvo, javno zdravstvo ÔÇŽ to in ┼íe marsikaj je bil odgovor kapitala, da bi kapitalizmu podalj┼íali ┼żivljenje. Vendar ni kaj dosti pomagalo.
Periferija polperiferije
Dolgi ciklus evropsko-ameri┼íke prevlade se je iztro┼íil in tukaj┼ínji kapital se je zatekel k ┼íe krutej┼íim ukrepom. Vladajo─Źi razredi v Evropski uniji si zdaj ustvarjajo notranje kolonije, Gr─Źijo in sredozemsko podro─Źje. Vladajo─Źi v ZDA, ki jim Latinska Amerika uhaja, pa z razli─Źnimi ┬╗transatlantskimi┬ź sporazumi posku┼íajo narediti za svojo ┬╗notranjo kolonijo┬ź celotno Evropo.
EU se iz sredi┼í─Źa svetovnega sistema spreminja v polperiferijo, Slovenija pa postaja periferija polperiferije. Strukturno je to isti polo┼żaj, kakor ga je imela Kraljevina Jugoslavija pred drugo svetovno vojno, ko je bila periferija polperifernih Nem─Źije in Italije. Lokalna vladajo─Źa koalicija potiska Slovenijo v vse slab┼íi polo┼żaj v svetovnem sistemu. Vrh tega tukaj┼ínje vladajo─Źe skupine v Sloveniji niso opravile produkcijske in dru┼żbene preobrazbe, ki jo je evroameri┼íki kapitalizem izvedel v sedemdesetih in osemdesetih letih in s katero je podalj┼íal svoj obstoj. Tukaj┼ínji vladajo─Źi razredi so imeli dve prilo┼żnosti, da sicer z zamudo, a vendarle naredijo to kapitalisti─Źno preobrazbo. Prva prilo┼żnost je bila v ─Źasu razrednega kompromisa v devetdesetih, ko je delavstvo v zameno za ohranitev socialne dr┼żave privolilo v pove─Źanje izkori┼í─Źanja. A delavsko koncesijo so vladajo─Źi porabili za izpolnjevanje pogojev za vstop v EU, ne za tehnolo┼íko preobrazbo, za izbolj┼íanje mno┼żi─Źne izobrazbe in razcvet znanosti. Druga prilo┼żnost je bil poceni denar v ─Źasu kratke konjunkture 2004ÔÇô2008, ki so ga vladajo─Źi porabili za neuspe┼íno prisvajanje (zastarelih) produkcijskih sredstev, in ne za tehnolo┼íki in dru┼żbeni preboj.
┬╗Predkapitalisti─Źne┬ź oblike
┼Że v ─Źasu zamujenih prilo┼żnosti, ┼że v devetdesetih letih, so v Sloveniji za─Źeli razvijati prekarne oblike zaposlitev. Kapital je z njimi ob┼íel ┼íe veljavno delavsko zakonodajo, dr┼żava pa je to tolerirala in celo pospe┼íevala. Med prvimi ┼żrtvami so bili delavci in delavke s tujim dr┼żavljanstvom, ki jih je dr┼żava z delavstvu sovra┼żno zakonodajo izro─Źila na milost in nemilost kapitalu in njegovim managerjem. Prekarne oblike so se hitro raz┼íirile po vseh dejavnostih: zdaj zajemajo ┼że ve─Ź kakor 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Dr┼żava to omogo─Źa in tudi sama izvaja: prekarnih zaposlitev je, denimo, veliko v javnem izobra┼żevanju od vrtcev do univerz.
Tukaj┼ínji kapitalisti, njihovi politiki in njihovi ideologi so ves ─Źas tarnali, da je v Sloveniji ┬╗cena dela┬ź previsoka, svoj kapitalizem so ves ─Źas zidali na neposrednem golem izkori┼í─Źanju delavk in delavcev ÔÇô in ne na tistem, kar naj bi bila zgodovinska zna─Źilnost kapitalizma: ne na permanentni tehnolo┼íki in organizacijski revoluciji. Kakor se je tukaj┼ínja bur┼żoazna demokracija rodila stara in iz─Źrpana, tako se je lokalni kapitalizem rodil ÔÇô mrtev.
Ko zdaj oblastniki proti volji ljudstva predajajo slovensko gospodarstvo v last in oblast mednarodnemu kapitalu, s tem odpravljajo tudi vsako ┼íe tako drobno mo┼żnost kapitalisti─Źne prihodnosti za Slovenijo. Neokolonialna podrejenost namre─Ź prinese me┼íane oblike izkori┼í─Źanja in podrejanja, tudi ┬╗predkapitalisti─Źne┬ź, ki so jim blizu nekatere oblike prekarnega dela, na primer, delo prek posredovalnih agencij.
V resnici se je tukaj┼ínji kapitalizem dokon─Źno zlomil, ko je njegova dr┼żava njegove zasebne dolgove prenesla na celotno prebivalstvo in nas z ┬╗javnim┬ź dolgom, ki ga ni mogo─Źe odpla─Źati v doglednem obdobju, postavila pred radikalno alternativo: prihodnost bo socializem ali barbarstvo.
Rastko Mo─Źnik, sociolog

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja