Medgeneracijske kooperative, dejstvo ali utvara?

V zadnjem obdobju živimo v kriznih razmerah, ko je stopnja brezposelnosti visoka in je staranje prebivalstva v porastu. V prejšnjem obdobju smo izgradili veliko število lastniških stanovanj in hiš, ki so bile v pretežni meri namenjene za skupno bivanje dveh generacij, vendar grajene predvsem za potrebe mladih rodov in neprilagojene starejšim. Nove družbene in gospodarske razmere so po osamosvojitvi Slovenije povzročile spremembe družbenih vrednot. Posledice spremenjenih gospodarskih razmer in socialno stanje družin je povzročilo odhajanje mladih za delom in opuščanje kmetovanja. Sedaj pa razmere otežuje še brezposelnost, ki je najbolj prizadela ravno mlado generacijo. Ostareli lastniki stanovanj in hiš ostajajo večkrat sami in osamljeni, hiše pa prevelike za vzdrževanje in njihove potrebe. Slovenija je majhna država, ki ima zaradi geografskih razmer urbanizacijo strnjeno predvsem v rečnih dolinah in ravninah. Tu so locirane tudi druge dejavnosti (kmetijstvo, industrija, promet). Iz tega razloga se pogosto soočamo s problemom pomanjkanja zazidljivih površin. Oblikovanje večgeneracijskih družin ter usposobitev in organiziranje večdružinskih hiš za skupno sobivanje in za delo je zato velik izziv.
Medgeneracijske kooperative (MEDCOOP) so v takih primerih lahko rešitev. Povezovanje vseh (treh) generacij omogoča izrabo bivalnih in gospodarskih objektov, nudi možnost za razvoj novih dejavnosti in zaposlovanje – zlasti mladih ter medsebojno pomoč, dopolnjevanje in sodelovanje. V kooperativi lahko vsi najdejo možnosti za svoje udejstvovanje in doprinos k skupnosti, ki navadno ne temelji samo na plačilu. Starejši se v taki skupnosti počutijo potrebne in vsak lahko sodeluje v okviru svojih zmožnosti in pripravljenosti. Na podeželju pa obstajajo še dodatne možnosti za razvoj različnih aktivnosti, ki so povezane s prijetnim okoljem in stikom z zemljo, rastlinami in živalmi in kjer si lahko oskrbimo lokalno pridelano kakovostno hrano za lastne potrebe.
Pri oblikovanju modelov medgeneracijskega sodelovanja je potrebno izhajati iz posameznih primerov, ki so vsak zase specifični in jih opredeljujejo prostorski, človeški, materialni, finančni in drugi pogoji. Pri določitvi kriterijev za uvrstitev v posamezni model MEDKOOP, je potrebno upoštevati predvsem: sodelujoče člane skupnosti, njihove potrebe, pričakovanja in pripravljenost za skupno sodelovanje, obseg in vrsto objektov, prostorske razmere z komunalno infrastrukturo, ključne aktivnosti, ki se bodo izvajale v kooperativi, vire sredstev, idr.. Poleg notranjih dejavnikov pa je potrebno upoštevati tudi pripravljenost za sodelovanje drugih družbenih deležnikov kot so: agencije, društva, zveze, gibanja, razne iniciative, gospodarske organizacije, lokalne skupnosti, javne ustanove idr.. Ob vsem tem pa je potrebno upoštevati tudi zahteve ter načela učinkovitega načrtovanja in upravljanja vseh dejavnosti v kooperativi, saj mora biti poslovanje tudi ekonomsko uspešno.
Glede na obseg sodelujočih dejavnikov lahko medgeneracijske skupnosti razvrstimo na enostavne in kompleksne, odvisno od števila sodelujočih generacij oziroma članov in dejavnosti, ki jih člani opravljajo za zadovoljevanje svojih potreb. Po načinu nastanka jih lahko razvrstimo na tiste, ki uporabljajo obstoječe, posebej prilagojene objekte za bivanje starejših in gibalno prizadetih članov ter druge, ki bodo namensko urbanistično zasnovane in organizirane kot medgeneracijske soseske. Poleg prostorskih in okoljskih komponent, se bodo enakovredno upoštevale tudi socialne komponente, ki smo jih doslej po krivici zanemarjali.
MEDKOOP so pomembne tudi iz vidika trajnostnega razvoja, saj s svojo zasnovo nudijo osnovo za trajnostno vizijo razvoja prihodnjih generacij na določenem območju. Njihova ideja je nastala na izkušnjah in izročilu večgeneracijskih družin, njihovih praks in naravnih sistemov. Osnova delovanja skupnosti ni v tekmovanju in izločevanju posameznih generacij, ampak v sožitju in solidarnosti. Medgeneracijski programi omogočajo ljudem vseh starosti in sposobnosti, da uveljavijo svoje talente, prizadevanja in znanje vendar na način, ki utrjuje medsebojne vezi in ne povzroča medsebojnih konfliktov. Programi morajo temeljiti na človeku in ne na njegovi učinkovitosti ali proizvodu. Najboljši primeri za to so (bile) tudi naše kmetije, zlasti še v preteklosti, kjer so živele vse tri generacije: mlade, srednje in starejše. Sobivanje je sposobnost, ki se je moramo na novo naučiti. Pomeni tudi etični odnos in priznavanje enakovredne vloge vsem generacijam pri bivanju in delu večgeneracijskih družin.
MEDKOOP so lahko v sedanjih razmerah rešitev za tiste, predvsem mlade, brez rešenega stanovanjskega vprašanja in starejše, katerim ekonomsko – socialni položaj ne omogoča več bivanja v (lastnih) stanovanjih oziroma hišah in so pripravljeni zamenjati lokacijo in živeti v medgeneracijski skupnosti. Po drugi strani pa kooperative nudijo možnosti za delo mladi in srednji generaciji, da razvijajo storitvene dejavnosti in oživijo opuščene kmetije in kmetijska zemljišča. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, je iz socialnih, socioloških, zdravstvenih in ekonomskih razlogov potrebno izkoristiti njihov umski, fizični in delovni potencial in pripravljenost sodelovati pri storitvenih, vzgojno-varstvenih, izobraževalnih, umetniških, kulturnih in podobnih dejavnostih. S tem se zmanjšujejo finančne obveznosti države na socialnem in zdravstvenem področju, saj uporabljeni organizacijski pristopi, prakse in aktivnosti prispevajo k zdravemu in cenejšemu življenju članov skupnosti.
Finančna sredstva stanovalcev in uporabnikov so lastna sredstva (plače, pokojnine, socialni dodatki, prihranki, najemnine), kot tuja: posojila, sredstva investitorjev, lokalnih skupnosti, donatorjev idr.. Prednosti življenja v skupnosti so nižji obratovalni in stanovanjski stroški, doseženi s sinergijskimi učinki različnih, med seboj se dopolnjujočih dejavnosti, ki se opravljajo v kooperativi (vzdrževanje stanovanj, osebna nega, kmetijstvo, prehrana, turizem). Pomembno za obstoj in delovanje skupnosti je tudi skupno bivanje, upravljanje kooperative, druženje ter medsebojna pomoč in sodelovanje. Iz teh razlogov so v ugodnejšem položaju skupnosti, ki delujejo na strjenem prostoru, kar omogoča tudi mobilno komunikacijo brez uporabe prevoznih sredstev.
Za uspešno delovanje je pomembno skupno nastopanje in sodelovanje države v z ukrepi s področja podpornega okolja. Tu so mišljene finančne podpore, zagonska sredstva, davčne olajšave, dajanje v najem zapuščene javne objekte – zlasti še v občinah. Hitrejše rezultate ter ugodnejše ekonomske rezultate pa bi dosegli z oblikovanjem tipov in modelov MEDKOOP ter njihovo standardizacijo. Aktivnosti kooperativ, ki bila prilagojene interesom in potrebam ljudi, bi lahko podpirale tudi gospodarske družbe na podlagi poslovnega interesa in kot organizacije, ki delujejo na načelih družbeno angažirane organizacije. Le te pri svojem delovanju poleg profitnega motiva zasledujejo tudi etični vidik svojega delovanja.
S takim pristopom, ki ne zahteva velika investicijska sredstva, bi prispevali k:
– bistveno zmanjšali finančne obveznosti države na tem socialnem področju,
– aktivirali neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, naravne danosti, bivanjske nepremičnine in prihranke sodelujočih članov in uporabnikov v skupnosti,
– povečali število delovnih mest, pretežno na načelih samozaposlovanja, zlasti še za mlade,
– vključevali v delo težje zaposljive ljudi (dolgotrajno brezposelne, starejše, delovne invalide),
– zagotovili pogoje za aktiviranje ljudi in njihovo pripravljenost delati za skupne vrednote, da bodo po svojih močeh prispevali k reševanju in izhodu iz sedanje gospodarske in finančne krize.
Za takšen pristop in pričakovane učinke bo potrebno upoštevati domače in tuje izkušnje in prakse, strokovne podloge in znanje ljudi vseh generacij, skupaj z že uveljavljenimi organizacijskimi pristopi. Socialne probleme je potrebno prvenstveno reševati na podjetniški način, kar je družbeno ugodnejše, ekonomsko racionalno ter razvojno stabilno. S tem bi dosegli dvojni cilj medgeneracijske skupnosti in sicer: izpolnitev skupnih pričakovanj uporabnikov in poslovno uspešnost vsakega projekta.
Kljub temu, da je projekt MEDKOOP organizacijsko izredno zahteven zaradi svoje celovitosti, širokega strokovnega pristopa ter zahteve po učinkoviti koordinacij številnih organizacij in skupnosti, je uresničljiv in vse bolj potreben, še zlasti v sedanjih zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah.
Jože Dular

2 thoughts on “Medgeneracijske kooperative, dejstvo ali utvara?

  1. Tudi to je lahko eden od načinov, s katerim bi lahko spremenili miselnost ljudi in s katerim bi lahko Evropa postala spet vodilna svetovna sila. Po kazalcih produktivnosti, stroškovne učinkovitosti, gospodarske rasti… Evropa ni več konkurenčna. Lahko pa bi bila vodilna v svetu po energetski in prehranski neodvisnosti in vzdržnosti, po kakovosti naravnega okolja in socialne vključenosti (= izkoreniniti revščino). To ni nujno nazadovanje v socializem, to ne pomeni zaostalosti, le fokus je treba spremeniti. Lahko smo najnaprednejši na področju energetike, mobilnosti, upravljanju z viri (vodo!), čebelarstva (izumiranje opraševalcev)… To znanje bi lahko nato širili (izvažali) po svetu. Najtežje uresničljiv pogoj za dosego take spremembe v družbi pa je modrost in vizija družbenih elit, ter odgovornost vsakega posameznika.

  2. Banalno, pa vendar: eden od kazalcev, ki bi nam pokazal, da smo sposobni razmišljati in ukrepati drugače, kot nam narekujejo Bruselj in finančni trgi, bi bil sprejetje zakonodaji o legalizacije indijske konoplje v zdravstvene in industrijske namene. Seveda obstajajo še pomembnejša področja, kjer bi bilo treba izkazati inovativnost, pogum in vizijo. Eno takih so tudi delovanje medgeneracijskih kooperativ. A tale s konopljo, ki je ravno aktualna, je relativno enostavno izvedljiva.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.