Kako (ne) misliti!

Dr. Peter Tancig je v glasilu Odbora za pravi─Źno in solidarno dru┼żbo objavil prispevek o “Predsednika Pahorja vajah v jalovosti” – povzetek:

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na Brdu gostil prvo (!) konferenco v okviru projekta Slovenija 2030, ki jo je mogo─Źe najbolje ozna─Źiti s povednim angle┼íkim izrazom “exercise in futility” (futility: jalovost, brezpomembnost, plehkost, ni─Źevost). ─îlovek bi zamahnil z roko, ─Źe┼í haska res ne bo kaj dosti od takega neobveznega, PR-ovski v┼íe─Źnosti namenjenega besedovanja, ┼íkode pa tudi ne. Pa ni res, ker take vaje delujejo uspavalno, saj dajejo vtis, da se nekaj dela, se premika na vitalnih podro─Źjih za vodenje dr┼żave, v resnici pa ┼íe naprej vlada miselna blokada, ki nas nadalje spirali v razvojno ─Źrno luknjo.

Predstava na Brdu je zgledala pribli┼żno tako, kot ─Źe bi kapitan na Titaniku v salonu organiziral modrovanje v obliki nepovezanih monologov nekaj elitne┼żev o tem, kak┼ína usoda ─Źaka potnike v obljubljeni de┼żeli Ameriki, medtem ko je podpalubje, nabito z reve┼żi ┼że preplavljal mrzli Atlantik. Za zavrnitev te trditve ni potrebno ┼íiroko argumentiranje o velikih narodnih koristih besedovanja na Brdu, za njeno utemeljitev zado┼í─Źa ┼że po┼íten odgovor na vpra┼íanje, kak┼ína ┼íkoda bi nastala narodovemu telesu, ─Źe tega sre─Źanja ne bi bilo. Vsak racionalen poslovne┼ż takoj pove tri minimalne kriterije, po katerih sodi uspe┼ínost, smiselnost in/ali potrebnost nekega sestanka:
1) pridobitev novih podatkov, informacij, znanj;
2) dogovor za konkretno sodelovanje, ki naj bi dalo pozitivne rezultate;
3) ve─Źanje socialnega kapitala, t.j. povezanosti, pripadnosti, spo┼ítovanja.
Tavtolo┼íko ponavljanje enih in istih resnic ter dejstev s strani sicer pametnih in modrih ljudi, povabljenih na Brdo, ne zado┼í─Źa niti enemu od teh kriterijev in niti za drobec ne pripomore k re┼íevanju gospodarske, socialne, okoljske in moralne krize, ki smo si jo skuhali kar sami prebivalci Slovenije. Na ─Źelu seveda z na┼ío politi─Źno kasto.

Tudi bolj┼ía struktura in relevantnej┼ía vsebina tovrstnih politi─Źno sponzoriranih posvetov brez vpetosti v integriran sistem politi─Źnega razmi┼íljanja in delovanja, dokazano ne bo prinesla bolj┼íih rezultatov. Kdo se ┼íe spomni 10-ih Pogovorov o prihodnosti Slovenije pri Predsedniku Republike v letih 2003-2005? Ali so pustili kak┼íno konkretno sled, kaj je bilo iz tedanjih javnih premi┼íljevanj uporabljeno, je Slovenija zato danes bolj konkuren─Źna, se je njena blaginja pove─Źala, ima ve─Źji ugled v svetu itd.? Slovenija ima sicer ┼że toliko raznih razvojnih strategij in podobnih dokumentov, da bi lahko z njimi kar nekaj ─Źasa kurili srednje veliko toplarno, a ne implementira se niti tistega drobca, ki v njih res kaj velja. Ve se, kje se v uspe┼ínih dr┼żavah implementira razvojne strategije:
– na domi┼íljenih in premi┼íljenih prese─Źi┼í─Źih zakonskih regulativ,
– spodbud in podpor lokalnim primerjalnim prednostim,
– spodbujanju povezovanja razli─Źnih dele┼żnikov,
– re┼íevanju kriznih primerov itd.
Za kaj takega pa je potreben ustrezen pristop k sodobnemu upravljanju dr┼żave, ki se za─Źenja s solidno konceptualno zasnovo (vizijo, strate┼íkimi cilji), posledi─Źnimi integriranimi in sinergisti─Źnimi strategijami ter politikami skupaj s potrebnimi finan─Źnimi sredstvi za realizacijo. Pa seveda z ustreznimi nadzornimi institucijami.

Na┼íi najvi┼íji politiki pa sebi in nam vztrajno zavra─Źajo priznati potrebo po razvojnih vizijah s posmehovanjem, da je za ljudi z vizijami primerno mesto v mentalnih institucijah ali pa, da so jih polna pokopali┼í─Źa. In govori─Źijo o pragmati─Źnem vodenju dr┼żave in re┼íevanju problemov, ki so jih v veliki meri povzro─Źili sami bodisi s svojimi dejanji ali pa z opustitvijo potrebnih. Dejstvo je, da je v taki dr┼żavi brez (samo)refleksije vsaka pot prava in posledi─Źno vsako zate─Źeno stanje neogibno. Ni najhuje, da imamo ve─Źinoma politike/politikante, ki ne razumejo sodobnih problemov dana┼ínjega sveta in ignorirajo poti za njihovo re┼íevanje; niti ni hudo, da ne razumejo tega, da ne razumejo. Hudo je postalo, ker ti na┼íi ve─Źni politiki verjamejo, da resni─Źno razumejo svoje naloge in ustrezno obvladajo svoje delo, zato ne zaupajo in ne delegirajo ustreznih opravil kompetentnim ljudem, ki vidijo dlje kot oni ÔÇô tako v dr┼żavni upravi kot izven nje.

Uspe┼íne razvite dr┼żave seveda ┼íe kako uporabljajo razmi┼íljanja svojih najbolj┼íih strokovnjakov v razli─Źno oblikovanih mo┼żganskih trustih za organsko povezano oblikovanje in vrednotenje razvojnih vizij, strate┼íkih usmeritev ter implementacijskih politik. To seveda ne po─Źno na voluntaristi─Źen ampak na ustrezno profesionalen in institucionalen na─Źin, saj se prav po uspe┼ínih institucijah uspe┼íne dr┼żave razlikujejo od neuspe┼ínih. Tega pri nas nimamo oziroma se delamo, da ne potrebujemo, zato pa imamo voluntaristi─Źno ÔÇô beri interesno motivirano in/ali populisti─Źno v┼íe─Źno ÔÇô ekspresno sprejemanje predpisov in zakonov ob ignoriranju relevantnih strok ÔÇô skratka brezumno, brez analiz, simulacij, ocen posledic, evalvacij, spremljanja in nadzora. Zato ve─Ź ne presene─Źajo na primer: protiustavni zakoni, ve─Źdesetletno ┬╗pacanje┬ź drugega tira do Luke Koper, dovoljevanje in zavra─Źanje edine vetrne elektrarne pri nas ter kon─Źno tudi visoko prepla─Źane avtoceste, TE┼á-6, v katerem bo 1 MW stal dvakrat ve─Ź kot v Zahodni Evropi, razko┼íne steklene pala─Źe revnih zdravstvenih ustanov z gnilimi vodovodnimi cevmi itd. itn.

Vsi parlamenti razvitih dr┼żav imajo ┼że vrsto let razli─Źno organizirane ┬╗mo┼żganske┬ź slu┼żbe za (znanstveno)-tehnolo┼íko presojo (technology assessment), pridru┼żujejo se jim tudi nekatere tranzicijske in razvijajo─Źe se dr┼żave, da se pri sprejemanju zakonov lahko la┼żje in bolj kvalitetno odlo─Źajo v ─Źedalje bolj zapletenem, prepletenem in hitrem svetu. Na┼íih politikov taki pristopi k upravljanju dr┼żave ne zanimajo, saj so vedno bolj ujeti le v svoje osebne ozke optike ter strankarske in klientelisti─Źne interese. Borut Pahor je ┼że kot predsednik Dr┼żavnega zbora zavrnil pobudo za organiziranje Sloveniji primerne institucionalne oblike znanstveno-tehnolo┼íke presoje za pomo─Ź zakonodajnim procesom v Dr┼żavnem zboru.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.