3. Vladavina prava

Zakonodajna oblast, sodna oblast, nadzorni organi, organi pregona, pravosodje

Kdo profitira z zavajanjem?

Koga najbolj moti skrajševanje sodnih zaostankov?
Podatki Svetovne banke o trajanju re┼íevanja gospodarskih zadev na slovenskih sodi┼í─Źih ka┼żejo, da so ta nedopustno po─Źasna. A Svetovna banka operira s podatki, ki so o─Źitno zavajajo─Źi in ne odra┼żajo dejanskega stanja. Komu tak┼ína obravnava koristi? Gregor Strojin v prispevku objavljenem v Delu pravi: ┬╗Zavajajo─Źe ocene ┼íkodijo predvsem slovenskemu gospodarstvu┬ź.

Ob objavi lestvice Svetovne banke o globalni konkuren─Źnosti svetovnih gospodarstev je o re┼íevanju gospodarskih sporov pisala tudi revija The Economist. Iz podatkov o ─Źasu re┼íevanja sporov naj bi izhajalo, da so v Evropi od slovenskih sodnikov, po─Źasnej┼íi le ┼íe gr┼íki. Slovenski komentatorji so objavo pospremili s preprostimi ocenami v ustaljenem slogu: ┬╗sodstvo uni─Źuje podjetnike┬ź.
Da je nekaj zelo narobe, ka┼że ┼że malo podrobnej┼íi pregled podatkov po letih, kjer se v podatkih Svetovne banke vrsto let zapored ponavljajo enaki rezultati. Pri gospodarskih sporih naj bi bil ─Źas re┼íevanja v letu 2009 1350 dni in do leta 2015 naj bi le minimalno padel (na 1270 dni). A neposredni podatki o dejanskih gospodarskih sporih ka┼żejo radikalno druga─Źno sliko, saj je dejanski ─Źas po istih merilih Svetovne banke v letu 2015 zna┼íal zgolj 653 dni, oziroma le nekaj ve─Ź kot polovico objavljenega in Slovenija se je na celotni lestvici v zadnjem letu povzpela z 51. na 29. mesto. Z rezultati, ki jih je predstavila Svetovna banka, se prav gotovo ne moremo sprijazniti, saj ima lahko tak┼ína predstavitev izjemno ┼íkodljive posledice ┼íe zlasti za slovensko gospodarstvo. Od kod taka razlika?
Seveda lahko i┼í─Źemo odgovor, da pa─Ź poro─Źevalci vsako leto vra─Źajo kar kopije starih vpra┼íalnikov. Pa nas tak odgovor zadovolji? Pogledati bo treba tudi komu koristi ustaljen politi─Źni diskurz, ki neprestano in nesorazmerno opozarja na te neresni─Źne in nerealne podatke. Simptomati─Źno je, da je slovensko sodstvo imelo najve─Źji ugled in mir okoli leta 2000, ko je imelo dale─Ź najve─Źje zaostanke in je delovalo najpo─Źasneje. Ko je za─Źelo intenzivneje opravljati svoje delo, je postajalo vedno ve─Źji trn v peti tistim, ki so neustrezno delovanje sistema izkori┼í─Źali, ┬╗zaupanje v sistem┬ź pa je na osnovi o─Źitkov in napadov za─Źelo padati obratno-sorazmerno z ve─Źanjem njegove u─Źinkovitosti.
─îe si iskreno ┼żelimo sprememb, jih ne moremo graditi na napa─Źnih predpostavkah(!). Potrebne so pravilne diagnoze. Naivno je pri─Źakovati, da bodo te pri┼íle od zunaj, prav tako kot je naivno kar brez razmisleka sprejemati vse zunanje nasvete.
Od tistih, ki brez ustreznega razmisleka ali ob zasledovanju lastnih interesov ponavljajo neresni─Źne stereotipe, bi pa veljalo pri─Źakovati, da se zavedajo posledic takega ravnanja za ┼íir┼ío dru┼żbo in gospodarstvo (bonitetne ocene, obrestne mere,ÔÇŽ do konfliktov prebivalstva). Svetovni kapitalski trgi v na┼íih notranjih sporih u┼żivajo, saj vedo, da kar sam podcenjuje┼í in uni─Źuje┼í, bodo lahko kupili ┼íe ceneje.
Povzetek pripravil Miroslav Marc, 7.3.2016

Dr. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ

Sneg ne pade, da bi pobelil breg,
ampak da vsaka zver pusti svojo sled.

Dr. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ
– O arbitra┼żi, mednarodnem sodi┼í─Źu, razpadu Jugoslavije in ve─Źvrednostnih kompleksih;
– O geopoliti─Źnih razmerjih, interesu ZDA in politi─Źnem pritisku, ki je edino oro┼żje Slovenije in EU za uveljavitev sklepov arbitra┼że, ─Źeprav Hrva┼íka arbitra┼żnega sporazuma ne more razdreti;
– O pomanjkanju samostojne moralne, eti─Źne in politi─Źne presoje v Sloveniji ter o izbrisanih in mno┼żi─Źnem kr┼íenju ─Źlovekovih pravic;
– O vladavini prava v Sloveniji, vhodni selekciji in neizdelani hierarhiji sodnega sistema ter dosmrtnem mandatu ustavnih sodnikovÔÇŽ

Intervju avtorjev Vanesse ─îokl in Uro┼ía Esih z dr. Zupan─Źi─Źem, sodnikom na Evropskem sodi┼í─Źu za ─Źlovekove pravice v Strasbourgu, Ve─Źer, 14.8.2015

 

─îas za iskanje krivcev

O KORUPCIJI

Boj proti korupciji bi moral temeljiti na delovanju organizacij civilne dru┼żbe
Kmalu bo minilo deset let, odkar je Komisija za prepre─Źevanje korupcije (KPK) sprejela akcijski na─Źrt o prepre─Źevanju korupcije. Skoraj trideset strani ukrepov in aktivnosti, z natan─Źno opredeljenimi roki in odgovornimi institucijami za njihovo izvajanje. Akcijski na─Źrt je delovanje politi─Źnih strank, dr┼żavne uprave in drugega javnega sektorja, medijev, civilne dru┼żbe in gospodarstva. Opredelil je institucionalne in zakonodajne ukrepe, sistemske in prakti─Źne ukrepe, odgovorne institucije, cilje, tveganja ÔÇŽ Ve─Źina teh organizacij je dobila svoje programe integritete in ┼ítevilne strokovno usposobljene uslu┼żbence za njihovo pripravo in izvedbo. Te┼żko je najti institucijo oziroma organizacijo, ki ni dobila konkretnih nalog v boju proti korupciji. Ve─Źina rokov za njihovo izvedbo se je iztekla leta 2011, nekaj pa je ostalo stalnih nalog. So─Źasno je KPK mo─Źno spodbujala tudi individualne prijave korupcije in izvedla javno zelo odmevne postopke proti posameznikom, ki se niso podredili novi protikorupcijski zakonodaji. KPK se je svojega dela lotila temeljito in za─Źela uvajati ni─Źelno stopnjo tolerance do korupcije. Za─Źela je ─Źi┼í─Źenje korupcije.
Bohotni aparat protikorupcijske zakonodaje
┼Żal pa so se v teh desetih letih pokazale tudi slabosti in pomanjkljivosti, v strokovni javnosti pa njeno delo ocenjujejo tudi druga─Źe, kot bi si na┼íi borci proti korupciji ┼żeleli. Zakon o prepre─Źevanju korupcije naj bi bil celo ustavnopravno sporen, odstopilo je tudi njeno vodstvo, novo pa nima najve─Źje podpore javnosti. ┼Że prej┼ínja vlada je zato sprejela svoj lastni program boja proti korupciji, sedanja vlada pa ga je pred kratkim ┼íe dopolnila. Tudi vlada upo┼íteva podobno na─Źelo kot KPK, o ni─Źelni toleranci do korupcije, zato je za─Źela z o─Źi┼í─Źevanjem.
Znano je, da mednarodna organizacija za boj proti korupciji Tranparency International ┼że ve─Ź let objavlja indeks o zaznavi korupcije, Corruption Perception Indeks (CPI), ki temelji na ve─Ź razli─Źnih raziskavah in meri zaznavo tujcev o korupciji v posamezni dr┼żavi. Slovenija je bila vedno sorazmerno dobro uvr┼í─Źena na CPI, ─Źeprav njena ocena ni bila ravno ble┼í─Źe─Źa. Ves ─Źas se je gibala med 5,7 in 6,7 (po stari metodologiji z oceno od 1 do 10). Spominjam se, koliko truda je bilo potrebno, da sem vodstvo Transparency International prepri─Źal, da je Slovenijo uvrstilo na ta indeks. V vseh teh letih se zaznava o korupciji v Sloveniji za preostali svet ni bistveno spremenila. Spremenilo se je to, da smo dobili velik administrativni aparat, ki ne obsega samo KPK, ampak ima svoje povezave v vseh dr┼żavnih organih, javnem sektorju in ┼ítevilnih organizacijah civilne dru┼żbe, torej pravo hobotnico. Protikorupcijska zakonodaja ni namenjena zgolj prepre─Źevanju korupcije, ampak ustvarja ogromen aparat administracije, poro─Źanja, statistike, nesmiselnega nadzora delovanja uslu┼żbencev, verjetno pa je predvsem tudi protiustavna. Namesto da bi krepila pravno dr┼żavo, obstaja mo─Źan dvom o njeni ustavnosti. Najprej KPK in zdaj ┼íe vlada pa razgla┼íata ni─Źelno stopnjo tolerance do korupcije.
Ko so se pojavile prve pobude za ustanovitev dr┼żavne ustanove za boj proti korupciji, sem kot takratni predstavnik Transperency International v Sloveniji opozoril, da je ustanavljanje tak┼íne institucije lahko nevarno. Na tem mestu ni smiselno ponavljati, kje so nevarnosti, ker so zdaj v celotni znane. Tudi stroka je opozarjala na pasti boja proti korupciji. V tistih letih sem se tega podro─Źja lotil temeljito in tudi strokovna literatura opozarja, da boj proti korupciji ne prina┼ía samo pozitivnih rezultatov, ampak lahko tudi ┼íkodi. Ameri┼íka pravnika, Frank Anechiarico in James B. Jacobs, sta prav v tistem ─Źasu objavila rezultate svoje ┼ítudije o rezultatih boja proti korupciji v ZDA v zadnjih sto letih. Spoznala sta, da je boj proti korupciji v javni in dr┼żavni upravi privedel do njene velike neu─Źinkovitosti, ker ho─Źe vsaka nova oblast narediti korak naprej ter uvaja nove in nove nadzorne mehanizme, ki pove─Źujejo ┼ítevilo dr┼żavnih uslu┼żbencev in ustvarjajo vse ve─Źjo administracijo. Pove─Źuje se tudi sumni─Źavost med prebivalstvom in samimi uradniki. Vse ve─Ź ljudi nadzira delo drugih in uprava deluje vse dra┼żje in po─Źasneje. Njuno knjigo z naslovom The Pursuit of Absolute Integrity: How Corruption Control Makes Government Ineffective (Kako nadzor nad korupcijo povzro─Źa neu─Źinkovitost vlade) toplo priporo─Źam snovalcem novih programov ┬╗o─Źi┼í─Źevanja korupcije┬ź, ker nam res ni treba vedno in povsod ponavljati napak, ki so jih drugi ┼że zdavnaj odkrili in popravili.
┼áe vedno sem trdno prepri─Źan, da mora boj proti korupciji (preventiva) temeljiti na delovanju organizacij civilne dru┼żbe, odkrivanje in pregon pa naj bosta v domeni organov pregona (policija, to┼żilstvo in pravosodje). Vlada naj zagotovi predvsem primerne zakonodajne in materialne pogoje za delovanje vseh teh subjektov, ┼íe posebno civilne dru┼żbe.
Kako naj se organizira civilna dru┼żba v boju proti korupciji?
Prepri─Źan sem, da Slovenija potrebuje mre┼żo civilnodru┼żbenih organizacij (dru┼ítev, drugih oblik neprofitnih, nevladnih organizacij oziroma skupin), ki naj bi ozave┼í─Źale javnost o posameznih pojavih korupcije. Poudariti je treba, da nikakor ne gre pri─Źakovati, da nevladne organizacije lahko ka┼żejo s prstom na posameznike oziroma organizacije, da so njihova dejanja koruptivna. Tak┼íne skupine naj ocenijo koruptivnost posameznih pojavov in naj ne navajajo imen. To je stvar organov pregona. Pomembno je, da o pojavih korupcije presojajo posamezniki z visoko stopnjo integritete in strokovnega znanja. Tak┼íne skupine naj delujejo v vseh ve─Źjih lokalnih skupnosti oziroma naj se organizirajo za posamezna, najbolj koruptivno izpostavljena podro─Źja, kot so zdravstvo, razli─Źne panoge gospodarstva, pravosodje in podobno. Pri svojem delu naj upo┼ítevajo raziskave o korupciji oziroma naj njihovo izvedbo spodbujajo sami. Tako lahko nastane mo─Źna, strankarsko neopredeljena razvojna koalicija, ki bo nenehno nadzirala bistvene segmente, koruptivno izpostavljenih okolij, od lokalne samouprave do dr┼żavne uprave, od zdravstva do gospodarstva. Slovenija tak┼íno mre┼żo organizacij nujno potrebuje, ─Źe ho─Źe dose─Źi nov razvojni konsenz.
Kaj naj stori vlada v boju proti korupciji?
OECD in Svetovna banka sta ┼że pred petnajstimi leti pripravili raziskavo o prepletenosti gospodarstva in dr┼żave pri sprejemanju njunih klju─Źnih odlo─Źitev. Na nekem izobra┼żevanju so nam jo prvi─Ź predstavili v svojem izobra┼żevalnem centru v Istanbulu in zdaj je znana z imenom ┬╗state capture┬ź. Raziskavo so opravili zgolj za dr┼żave v tranziciji, kar je seveda njena velika pomanjkljivost in verjetno je tudi to razlog, ─Źemu je ne opravljajo ve─Ź. Gre za poseganje politike (vlade) v klju─Źne odlo─Źitve gospodarstva, kot so kadrovske zadeve, poslovne odlo─Źitve, odlo─Źitve o investicijah in podobno. Po drugi strani pa gre za vplivanje gospodarskih lobijev na sprejemanje zakonodaje, na izdajanje razli─Źnih dovoljenj in soglasij, na nadzor reguliranih dejavnosti, kot so finan─Źne dru┼żbe in podobne za pridobivanje dr┼żavnih subvencij, ban─Źnih jamstev in financiranje politi─Źnih strank. V prvi raziskavi ┬╗state capture┬ź se je Slovenija ┼íe kar dobro izkazala, ker so bili krogi medsebojnega vplivanja sorazmerno ┼íibki v primerjavi z drugimi dr┼żavami v tranziciji, veliko vpra┼íanje pa je, kak┼íni bi bili rezultati v primerjavi z dr┼żavami, ki so v evropski monetarni uniji.
Slovenija zelo po─Źasi uveljavlja strukturne reforme in podjetja so zelo ranljiva zaradi prevelike zadol┼żenosti. Gotovo gre tudi za posledico neustrezne lastni┼íke strukture podjetij. Ta je nastala zaradi povsem napa─Źne privatizacije, ki je posledica tako ┼íibke privatizacijske zakonodaje, ┼íibkih regulatornih ustanov tr┼żnega gospodarstva in ┬╗state capture┬ź. Morda je napo─Źil ─Źas za revizijo celotnega lastninskega preoblikovanja podjetij in iskanje krivcev za stanje, v katerem so podjetja. Revidirati je treba delo privatizacijskih institucij, kot so bile agencija za privatizacijo, tako imenovani Kor┼żetov sklad, agencija za trg vrednostnih papirjev, poslovanje borze, bank in pristojnih ministrstev ter delo nekaterih klju─Źnih reguliranih poklicev, na primer revizorje. Posebno pozornost je treba nameniti preiskavi sprejemanja klju─Źne privatizacijske zakonodaje, vklju─Źno z vlogo tako imenovanih neodvisnih strokovnjakov. Ti so pripravljali izhodi┼í─Źa in podlage za predpise, ki so jih takratne vlade predlagale v sprejetje dr┼żavnemu zboru oziroma so jih sprejemale vlade. Pri tem je treba ugotoviti morebitno kazensko, strokovno in politi─Źno odgovornost posameznikov in institucij, ki so naredile prostor koruptivnim dogajanjem. Zelo neprijetno je, da se nekateri posamezniki, ki so opravljali zelo pomembne funkcije v teh procesih ┼íe vedno pojavljajo kot ─Źlani vlade, tudi sedanje. ─îe bo vlada nadaljevala po tej poti, bo naredila najve─Ź za izhod iz sedanje krize.
Boštjan Horvat, publicist v Delu

Te┼í 6 – ─Źas od┼íkodnin!

Ali ┼Żerdin v Sobotni pi┼íe: Dobili smo novo termoelektrarno, Te┼í 6. Najve─Źja investicija v zadnjem desetletju obratuje testno. Vzporedno s testiranjem poteka resno zastavljena korupcijska preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada. Francosko podjetje, ki je postavljalo Te┼í 6, se je korupcijski preiskavi v ZDA izognilo tako, da je brez sojenja privolilo v pla─Źilo dobrih 630 milijonov evrov kazni, ker je v preteklem desetletju delilo podkupnine v Indoneziji, Egiptu, Savdski Arabiji, na Bahamih …
Ameri┼íko pravosodno ministrstvo, ki je francoski Alstom prisililo v pla─Źilo kazni, slovenske epizode pri objavi novice o rekordni globi ni omenjalo. Zanimiv pa je razlog, zakaj ameri┼íke oblasti izrekajo kazen francoski dru┼żbi, ─Źe vemo, da so bile podkupnine izpla─Źane v de┼żelah tretjega sveta, ne pa v ZDA. Razlog je v tem, da je Alstom v ─Źasu korupcijskih dejanj kotiral na newyor┼íki borzi. Leta 2004, torej ┼ítiri leta pred podpisom pogodbe za dobavo opreme za 6. blok ┼ío┼ítanjske termoelektrarne, se je Alstom umaknil z newyor┼íke borze. Medtem ko so se Francozi z Ameri─Źani pogovarjali o vi┼íini denarne kazni, je nekdanji direktor termoelektrarne ┼áo┼ítanj Uro┼í Rotnik zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja ┼żdel v priporu. ┼áe pred ┼ítirimi leti je bil Uro┼í Rotnik eden najvplivnej┼íih ljudi v dr┼żavi. Ne le zato, ker je vodil termoelektrarno, ki se je lotila najve─Źje, najbolj tvegane in – kot ka┼żejo dokazi preiskovalcev – tudi najbolj sporne investicije v zadnjem desetletju, temve─Ź tudi zato, ker mu je vladajo─Źa koalicija pod vodstvom tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja zaupala ┼íe vodenje nadzornega sveta Slovenske od┼íkodninske dru┼żbe, torej enega klju─Źnih finan─Źno-poslovnih vozli┼í─Ź v dr┼żavi.
Kaj se je spremenilo v letu 2014? Se je spremenila le personalna sestava politi─Źne in ┼íe kak┼íne elite ali pa je pri┼ílo tudi do globinskih sprememb? Poskusimo ob koncu leta poiskati znamenja ─Źasa, ki navdajajo z optimizmom. Z optimizmom nas lahko navdaja po─Źasna, a vztrajna krepitev dru┼żbenega imunskega sistema. Policijski preiskovalci, to┼żilci in sodstvo so bili v letu 2014 sposobni raziskovati, preiskati in s pravnomo─Źnimi sodbami tudi kon─Źati kazenske procese o dejanjih, za katera se je ob koncu 20. stoletja zdelo, da bodo dele┼żna le estetskih ocen. Dejanja, ki so ob koncu 20. stoletja veljala za svinjarije, torej neestetska, grda, so leta 2014 tudi kazniva. Ne vsa, a dovolj ┼ítevilna. Ne ┼żivimo ve─Ź v ─Źasu, ko bi bilo v imenu prehoda – prehoda iz SFRJ v neodvisno Slovenijo, prehoda iz mra─Źnega socializma v lu─Ź kapitalizma – dovoljeno vse.
Koliko je h krepitvi dru┼żbenega imunskega sistema prispevala zadnja menjava politi─Źne elite? Odlo─Źitev o postavitvi elitne skupine policijskih preiskovalcev je bila politi─Źna, uzakonjena pa je bila skoraj pred petimi leti. Tudi spremembe v sodstvu in to┼żilski organizaciji so se za─Źele v prej┼ínjem desetletju. Ko gre za krepitev dru┼żbenega imunskega sistema, bo nova politi─Źna oblast storila najve─Ź, ─Źe ne bo delala revolucij. In ─Źe imunskemu sistemu ne bo jemala virov za delovanje.
Kar pa ┼íe ne pomeni, da ekipa Mira Cerarja nima doma─Źe naloge. ─îe se namerava lotevati velikih investicij – denimo gradnje nove ┼żelezni┼íke proge do Kopra ÔÇô, naj najprej zelo natan─Źno doume, kateri deli dru┼żbenega imunskega sistema leta 2008, ko smo pognali investicijo v Te┼í 6, niso delovali. Pred podpisom prve pogodbe za drugi tir potrebujemo zanesljive varovalke. Prilo┼żnost za sporo─Źilo ┬╗mestu in svetu┬ź, da Slovenija ni periferna dr┼żava, kjer je korupcija samoumevni del sistema, pa se ponuja sama od sebe. ─îe je Alstom v Sloveniji posloval podobno kot v Indoneziji ali Egiptu, je ─Źas za za─Źetek pogajanj s francosko multinacionalko. Kak┼ína bo od┼íkodnina za domnevno sporne poslovne prakse?

Eti─Źno okolje in korupcija

Be─çir Ke─Źanovi─ç – ITERVJU

Gordana Stojiljkovi─ç je pripravila intervju z nekdanjim kriminalistom in do nedavnega uslu┼żbenec protikorupcijske komisije Be─çirjem Ke─Źanovi─çem, ki si kljub upokojitvi ┼íe naprej prizadeva, da bi dru┼żba izkoreninila korupcijo. Be─çir Ke─Źanovi─ç je po izobrazbi magister ustavnega prava in kot prostovoljec ┼íe vedno sodeluje pri raznih raziskavah, ki zadevajo te┼żave v dru┼żbi:
– Korupcija je sekundarna te┼żava, ki izvira iz izklju─Źenosti posameznikov iz dru┼żbe;
– Znova je treba obuditi socialne vezi, katerih rahljanje je z neoliberalizmom, s pretiravanjem v individualizaciji dru┼żbe privedlo do tega, da se niti sosedje ne poznamo ve─Ź;
– Zame kot dr┼żavljana te dr┼żave je najbolj relevantno to, kar ─Źutim, zaznavam, kar se dogaja, na primer stanje rev┼í─Źine, teptanje pravic. Spet nara┼í─Źata nasilje na delovnem mestu in nepla─Źevanje prispevkov, imamo tudi tri smrtne primere s strelnim oro┼żjem na delovnem mestu;
– Vse, kar ljudje pokvarijo, je mogo─Źe popraviti, treba je imeti le prava orodja, prave vzvode in voljo, da to, kar si ┼żelimo, uresni─Źimo;
– Treba bi bilo vzpostaviti orodje, ki bi dr┼żavljanom in medijem omogo─Źilo, da imajo ve─Ź mo┼żnosti za vklju─Źevanje v zakonodajni postopek in nadzor, kje so vrzeli v postopku, da bi ugotovili, kateri zakon ┼że kot predlog grozi s tem, da bo imel ┼íkodljive posledice;
– Vsi imamo kup pravic, a nimamo mehanizmov, da bi jih udejanjili. Ljudje morajo imeti mo┼żnost, da uveljavljajo politi─Źne pravice, da lahko sploh uresni─Źujejo osebnostne pravice. Morajo imeti pravico, da se vklju─Źujejo v demokrati─Źne procese. Da vsakdo odlo─Źa in izhaja iz tega, kje je njegovo mesto v dru┼żbi. Da se po─Źuti pomembnega, da ima ob─Źutek pripadnosti tej dru┼żbi in navsezadnje skozi lastno vlogo vidi smisel svojega ┼żivljenja v njej. Pri┼íel je ─Źas, ko so skoraj bolj kot osebnostne pravice pomembne politi─Źne.

 

Ugled sodstva

Na portalu IUSINFO je objavljen zanimiv prispevek dr. Veronike Fikfak, docentke na Univerzi v Cambridgu, Angliji – POGLED NA UGLED SODSTVA
Pred kratkim me je nek slovenski kolega vpra┼íal, ali v tujini sodstvo in sodnike bolj spo┼ítujejo kot pri nas doma. Prvi odgovor bi seveda bil, da, temu je tako; a pri natan─Źnej┼íem razbiranju teh tujih resni─Źnosti se poka┼że, kako zelo specifi─Źni dejavniki, o katerih je v Sloveniji le redko govora, vplivajo na to, da v tujini druga─Źe gledajo na sodstvo in druga─Źe razumejo njegovo vlogo kot pri nas doma. Ve─ŹÔÇŽ

─îrne gradnje ÔÇô oblika dr┼żavljanske nepokor┼í─Źine?

“NEDOVOLJENE” ALI “─îRNE GRADNJE”?

Eno od zoprnih vpra┼íanj, s katerimi se bo morala nova vlada g Cerarja soo─Źiti ┼íe to zimo, je problem ┬╗─Źrnih┬ź, ali kot jih neustrezno imenuje prvi osnutek Zakona o legalizaciji, ┬╗nedovoljenih┬ź gradenj. Pri tem ima na izbiro dve mo┼żnosti: ali bo ukrepala kot ┬╗oblast┬ź in bo nad kr┼íitelje krenila s poostrenim nadzorom in pove─Źanimi kaznimi v imenu ve─Źjega reda (ki ga v svojih institucijah sicer ni sposobna zagotoviti, kot so pokazali podatki o lastni┼ítvu nepremi─Źnin), ali pa bo dokazala, da zna ┬╗upravljati┬ź. Da je sposobna razumeti ┼ítevilne kr┼íitve kot nekak┼íen dokaz socialne patologije, ki ima vselej globlje vzroke in razloge.
Problem ─Źrnih gradenj je namre─Ź v zadnjih dveh letih prerasel v ob─Źutljivo politi─Źno vpra┼íanje, pa ne toliko zaradi velikega ┼ítevila takih primerov, temve─Ź predvsem zaradi eklatantnega kr┼íenja osnovnih zakonov, ki so si jih dovolile nekatere znane osebe iz visoke politike. Tako smo dobili primere nedovoljenih gradenj, kot je Jakli─Źev kme─Źki dvorec v Polhovem Gradcu; ┬╗tur┼íke dvore┬ź g Turka ali ┬╗haciendo Bu┼żekijan┬ź (ne povsem verodostojnega podatka o lastniku), ki so dodobra dvignili politi─Źno temperaturo civilne dru┼żbe.
Ti primeri so dejansko nedovoljene gradnje. Na drugi strani pa podatki ustreznih in┼ípekcij navajajo ┼íe 8.721 drugih kr┼íitev, pri katerih pa v pribli┼żno 98% primerov ne gre za ┬╗nedovoljene gradnje┬ź, temve─Ź predvsem za neobstoj vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Zato bi morali v takih primerih res govoriti o ┬╗─Źrnih┬ź (Nemci uporabljajo izraz “Schwarzbau”), ne pa o ┬╗nedovoljenih┬ź gradnjah. Pa tudi, ─Źe je takih primerov ┼íe enkrat ve─Ź, kot zdaj ka┼żejo podatki in┼ípekcij, tega dejstva to ne spreminja.

Emil Milan Pintar, prof. filozofije in sociologije, pravi: “Priprava novega Zakona o legalizaciji ─Źrnih gradenj (ZL─îG) je torej dolo─Źen izpit za novo vlado. Bo narejen v interesu dr┼żavljanov ali odtujene dr┼żavne administracije?” In nadaljuje:

NESPO┼áTOVANJE ZAKONODAJE ALI OBLIKA DR┼ŻAVLJANSKE NEPOKOR┼á─îINE?

Vlada bo morala torej uvodoma odgovoriti, ali teh 9 (ali 15) tiso─Ź primerov ─Źrnih gradenj, ki so se v Sloveniji zgodile od zadnje legalizacije leta 1991 razume predvsem kot nespo┼ítovanje zakonodaje (nekateri govorijo kar o razpadu pravnega reda) ali tudi ali celo prete┼żno kot obliko objektivno upravi─Źene ali vsaj deloma izsiljene ┬╗dr┼żavljanske nepokor┼í─Źine┬ź.
Zakaj je to vpra┼íanje tako pomembno? Predvsem zaradi posledic. ─îe bo vlada vztrajala, da gre predvsem za nedovoljene gradnje, torej za nekak┼íno uzurpacijo prostora, potem bo v Zakonu o legalizaciji te┼żila h kaznovanju, zahtevala veliko poostreno kontrolo in povi┼íane sankcije, hkrati pa ne bo priznala potrebe, da v temelju spremeni obstoje─Źo gradbeno zakonodajo in jo prilagodi evropskim normam. ─îe in dokler tega ne stori, bo obstoje─Źi konflikt med dr┼żavo in civilno dru┼żbo zmeraj znova rezultiral v pojav ─Źrnih gradenj, za njim pa se bodo skrivale resni─Źne uzurpacije prostora, ki ga izvajajo tajkuni na dr┼żavni ali ob─Źinski ravni.
Nasprotno pa, ─Źe bo vlada doumela, da je prete┼żen del ─Źrnih gradenj posledica predvsem neustrezne zakonodaje na tem podro─Źju, pogosto pa tudi neustreznega delovanja geodetskih in drugih dr┼żavnih institucij ter spleta drugih okoli┼í─Źin, potem bo iskala pravi─Źen, poenostavljen na─Źin legalizacije manj ┬╗spornih┬ź ─Źrnih gradenj in upravi─Źeno zavrnila legalizacijo samo ┬╗nedovoljenih gradenj┬ź, torej gradenj na varovanih podro─Źjih.
Obenem pa bo pri─Źela pripravljati temeljito reformo gradbene zakonodaje, s katero bi uveljavila model, ki ga v manj┼íih razli─Źicah uporablja ve─Źina razvitih srednjeevropskih dr┼żav.

NEKATERI GLAVNI VZROKI ZA POJAV ─îRNIH GRADENJ

─îe sledimo podatkom in┼ípekcij, potem moramo opozoriti predvsem na naslednje vzroke, zakaj se ─Źrne gradnje pojavljajo vedno znova in dobivajo zna─Źaj dr┼żavljanske nepokor┼í─Źine:
1. Neurejeni geodetski podatki.
Poskus uveljavitve Zakona o davku na nepremi─Źnine je ┼íele razkril, kako neurejene datoteke o lastni┼ítvu in mejah imamo ┼że desetletja. Ena od posledic te neurejenosti so tudi lastni┼íki spori, ki se ob iskanju potrebnih dovoljenj za gradnjo pogosto znajdejo na sodi┼í─Źu, tam pa procesi trajajo od 12 ÔÇô 20 let, kar graditelja odvra─Źa od nadaljnjega iskanja potrebnih ┬╗soglasij┬ź, ne pa zmeraj tudi od gradnje. Dokler dr┼żavi ne uspe definirati meja lastni┼ítva, s tem ┼ítevilo mejnih sodnih sporov zmanj┼íati na pribli┼żno ─Źetrtino, ─Źas le-teh pa na normalno trajanje enega do dveh let, je sedanji tip zakonodaje neprimeren. Ali onemogo─Źa gradnje in s tem razvoj, ali pa sili graditelje v iskanje bli┼żnjic.
2. Sovra┼żna zakonodaja
Slovenska gradbena zakonodaja je ┼że tradicionalno izrazito komplicirana. Ko pa je uspelo raznim zdru┼żenjem, ki ┬╗razpolagajo z ┼żigi┬ź, v tej zakonodaji uveljaviti svoj status ene od ┬╗strokovnih institucij┬ź, od katere mora graditelj pridobiti soglasje, je ta zakonodaja postala do graditeljev-dr┼żavljanov izrazito sovra┼żna. Danes mora graditelj v ve─Źini primerov pridobiti od 8 -11 raznih soglasij, ta ┬╗papirologija┬ź pa mu vzame mesece, v─Źasih tudi ve─Ź let. Ob tem se odpira pomembno stransko vpra┼íanje: zakaj ne i┼í─Źemo re┼íitve v smeri, da mora gradbeni na─Źrt (vsaj za manj┼íe objekte in adaptacije), ki ga podpi┼íe arhitekt, ┼że vsebovati ve─Źino teh soglasij: elektri─Źnega, energetskega, vodovodnega, po┼żarnega, komunalnega, po┼ítnega itd? S tako re┼íitvijo bi bistveno poenostavili in pospe┼íili zbiranje dovoljenj za gradnjo ter odpravili enega od pomembnih razlogov za ─Źrnograditeljstvo.
3. Nepošteni zahtevki za komunalni prispevek
Dolgo je v Sloveniji veljalo, da sme ob─Źina v komunalni prispevek zara─Źunati samo stro┼íke, ki jih je imela z dejanskim komunalnim opremljanjem zazidljive parcele: dostopom do parcele, dovodom vode in elektrike na parcelo, odvodom odpadnih in meteorskih vod, kve─Źjemu ┼íe stro┼íke GUP-a. Danes se najpogosteje sre─Źujemo z nepo┼íteno prakso, da ob─Źine dolo─Źijo ┬╗pav┼íalen┬ź komunalni prispevek, vanj vra─Źunajo vse in zahtevajo pla─Źilo tega prispevka od novograditelja na zazidljivi parceli, ki jo ob─Źina ni komunalno uredila. Graditelji navadno ne upajo v sodni spor s takimi ob─Źinami, zato se zatekajo v ─Źrno gradnjo.
4. Birokratiziranost strokovnih slu┼żb
Ugotoviti moramo, da je strokovna usposobljenost slu┼żb po UE (in drugih dr┼żavnih institucijah) zelo razli─Źna, pa tudi razpon njihove u─Źinkovitosti in prijaznosti sega od dobrega do nikakr┼ínega. Pogosta selitev teh slu┼żb, tudi zaradi dinamike nastajanja novih ob─Źin, je botrovala ┼ítevilnim neurejenostim in celo izgubam vlog in dokumentov, strah pred mo┼żnimi napakami pa neverjetnemu formalizmu in birokratizaciji teh slu┼żb. To je danes eden ve─Źjih problemov in ob pripravljanju nove zakonodaje bo morala dr┼żava razmisliti, kako radikalno in brezkompromisno usposobiti te slu┼żbe in poenotiti njihovo prakso, obenem pa jih obrniti k dr┼żavljanom, katerih servis bi morale postati.

NEKATERA MO┼ŻNA IZHODI┼á─îA ZA BODO─îI ZAKON O LEGALIZACIJI (ZL─îG)

1. Usmeritev in terminologija.
V ZL─îG bi morali termina ┬╗nedovoljene gradnje┬ź in ┬╗uzurpacija prostora┬ź uporabljati samo za gradnje na varovanih povr┼íinah (nacionalni in drugi parki, vodovarstvena podro─Źja, rezervirane trase bodo─Źih prometnic ali daljnovodov, itd), ki bi jih morali dosledno izklju─Źiti iz procesa legalizacije.
Za vse ostale primere bi morali uporabljati mednarodno uveljavljen termin ┬╗─Źrne gradnje┬ź (schwarzbau) in zanje poiskati najelegantnej┼ío pot legalizacije. S tem bi nova vlada dokazala, da ┼żeli kon─Źati desetletja trajajo─Ź spor (zbirokratizirane) dr┼żave z dr┼żavljani, ki je slednje prepri─Źal, da jim je bila dr┼żava ┬╗ukradena┬ź. V tem svojem prepri─Źanju izra┼ża civilna dru┼żba globoko nezaupanje vsem vladnim institucijam in poglablja politi─Źno krizo z abstinenco na volitvah in v javnem ┼żivljenju.

2. Izlo─Źitev parcialnih interesov raznih n-┬╗strok┬ź.
Iz ZL─îG bi morali dosledno izklju─Źiti parcialne interese posameznih lobijev, ki se nasproti javnosti ka┼żejo kot stroka, ki ima pravico in dol┼żnost do dajanja (dragih in zamudnih) soglasij, vsaka ve─Źja vremenska ujma pa poka┼że vsaj strokovno spornost ve─Źine teh ┬╗soglasij┬ź. Vsa ta soglasja bi morali arhitekti vklju─Źiti v ┬╗gradbene na─Źrte┬ź.
─îe ob─Źina ustanavlja za potrebe legalizacije razna delovna telesa ali komisije, jih na svoje stro┼íke.

3. Dolo─Źitev sestave in upravi─Źenost komunalnega prispevka.
To dolo─Źilo mora biti v ZL─îG jasno in eksplicitno izpisano, sicer bo ponovno prihajalo do razli─Źnih praks in ┼ítevilnih krivic. Osnovno izhodi┼í─Źe pri tem je, da se v komunalni prispevek lahko ra─Źunajo samo stro┼íki opremljanja doti─Źne parcele.
Ta del sredstev bi pripadel ob─Źinam.

4. Dolo─Źitev ┬╗stro┼íkov legalizacije┬ź
Najenostavneje bi bilo ┬╗stro┼íek legalizacije┬ź, razumljen kot nekak┼íno nadomestilo, vezati na velikost novogradnje ali adaptacije (npr. 30 evrov/m2 za gradnje do 70 m2, 50 evrov za gradnje do 120 m2 itd). Smiselno bi bilo to uveljaviti zgolj za stanovanjske gradnje, za kme─Źke gospodarske objekte pa ne.
Ta sredstva bi bila namenjena dr┼żavnemu prora─Źunu.

5. Natan─Źna navodila strokovnim slu┼żbam
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bi moralo pripraviti natan─Źna navodila za delovanje strokovnih slu┼żb ob─Źin, UE in drugih in┼ítitucij in zahtevati njihovo dosledno izvajanje. Zato bi morali ta navodila (ali vsaj njihov splo┼íni del) objaviti v javnosti oz direktno posredovati prizadetim, njihovo izvajanje pa nadzorovati.
Obenem bi moral ZL─îG dolo─Źiti MOP kot prito┼żbeno instanco v procesu legalizacije ─Źrnih gradenj.

ZL─îG KOT IZHODI┼á─îE “VRA─îANJA DR┼ŻAVE DR┼ŻAVLJANOM”

─îrnograditeljstvo nedvomno spada med patolo┼íke pojave na relaciji Dr┼żava ÔÇô Dr┼żavljani in pomeni odziv dr┼żavljanov na slab primer upravljanja dr┼żave s prostorom na eni ter odtujenosti in zbirokratiziranosti dr┼żavnih institucij in dr┼żavnega uradni┼ítva na drugi strani.
Problem danes predstavljajo tudi nekatere ┬╗stroke┬ź, ki so se uspele vriniti v vrsto zakonov s svojimi posebnimi interesi, zahtevami in pravicami. Tako so postale obrobni privesek velikih plenilskih mre┼ż, zlasti takrat, ko svoja strokovna stali┼í─Źa podredijo raznim interesnim zdru┼żbam. Najve─Źkrat se to dogaja na ravni ob─Źin, zlasti pri oblikovanju zazidalnih obmo─Źij ┬╗po naro─Źilu┬ź. Iluzorno bi bilo pri─Źakovati, da bodo ti pojavi izginili sami po sebi, zato je treba njihovo prisotnost v zakonodaji na dolo─Źen na─Źin minimizirati in ponuditi ve─Ź prostora zdravi pameti in civilni dru┼żbi.
ZL─îG moramo razumeti kot na─Źin vra─Źanja dolo─Źenih izven-zakonitih dejstev (ki pa ┼íe zdale─Ź nujno nezakonita!) v polje zakonitosti, ne pa nekak┼íno kaznovanje ─Źrnograditeljev. Seveda pa to ne velja za tiste primere, ki dejansko pomenijo uzurpacijo prostora, in to tistega, ki je bil z dolo─Źeno zakonodajo in akti posebej dolo─Źen kot ┬╗varovano obmo─Źje┬ź. Taki primeri v zakon o legalizaciji ne sodijo in jih bo treba obravnavati posebej.
Poseben problem pa predstavljajo tudi tisti primeri (mogo─Źe jih je nekaj deset), ki so ─Źrnograditeljstvo iz pravnega spremenili v politi─Źen problem. Ker gre v ve─Źini teh primerov za relativno velika vlaganja, predlagam, da se jih politika loti najprej z zakonodajo o dokazovanju izvora premo┼żenja in dela na ─Źrno. Nekaj pa je jasno vnaprej: ─Źe politiki ne bo uspelo ustrezno re┼íiti teh primerov, bo zapravila ne samo svoj ugled, temve─Ź tudi moralno pravico, da po┼íilja in┼ípekcije in kazni reve┼żem, ki so brez ustreznih soglasij potegnili nadstre┼íek nad parkiri┼í─Źe.
Priprava novega ZL─îG je torej dolo─Źen izpit za novo vlado. Bo narejen v interesu dr┼żavljanov ali odtujene dr┼żavne administracije?

Emil Milan Pintar
Prof. filozofije in sociologije

Dav─Źne oaze

Kdaj bo razpadla prva dav─Źna trdnjava?

Ljudje se od nekdaj spotikajo ob drobne kamne in majhne te┼żave, nikoli pa jih ne skrbijo razmajane gore in plazovi, ki jih imajo nad seboj in jih resni─Źno ogro┼żajo. Zato je vsaka oblast na svetu in pri nas varna in lahko mirno spi, dokler nas lahko zamoti z majhnimi skrbmi in radostmi, da ne vidimo najve─Źjih te┼żav, goljufij in zlorab ter poni┼żanj, ki jih trpi ve─Źina ljudi. ┼áe nikoli v vsej zgodovini ljudje niso bili tako zasuti in prepojeni s propagandnimi sporo─Źili, ki nam vsiljujejo tuja mnenja, prodajajo storitve in izdelke, celo prepri─Źajo za vojne in tuje interese. Politiki s svojo propagando vred pa so postali le ┼íe orodje kapitalskih omre┼żij s svojimi surovimi interesi pri izkori┼í─Źanju ve─Źine. Kar oglejmo to na primeru davkov.

Dav─Źne oaze namre─Ź niso naravni prostori z ┼żubore─Źimi izviri v bujnem zelenju, kjer bi si utrujen popotnik skozi pu┼í─Źavo od┼żejal, ohladil in spo─Źil. Dav─Źne oaze so tajni ban─Źni ra─Źuni za naropan in krvav ter neobdav─Źen denar, vendar ne sredi pu┼í─Źav, pa─Ź pa v ble┼í─Źe─Źih evropskih, ameri┼íkih in azijskih velemestih in eksoti─Źnih obmo─Źjih. Tam so naropane milijarde varne, ker nima tja dostopa in ne vpogleda nobena svetovna in ne dr┼żavna preiskovalna, to┼żilska in ne nadzorna slu┼żba. Poznavalci razmer v Mre┼żi za pravi─Źne davke so izra─Źunali, da je tam skritih od 25 do 35 bilijonov dolarjev, kar predstavlja 15 odstotkov svetovnega BDP-ja! Na┼íi poznavalci ocenjujejo, da se je tam nabralo vsaj 50 milijard evrov, ki so jih iz Slovenije tja skrivaj navlekli na┼íi doma─Źi roparji in prevaranti. ─îe takih dav─Źnih oaz ne bi bilo, bi samo v dr┼żavah evropske skupnosti vsako leto pobrali 130 do 200 milijard evrov ve─Ź davkov. ┼Że v enem letu bi ta vsota zado┼í─Źala za pokritje vseh lukenj v evropskih bankah!
O tem pa tudi na┼ía oblast mirno mol─Źi, ob enem pa si izvr┼ína in zakonodajna oblast z davkarijo vred beli glavo, kako zagotoviti, da bo dr┼żava posrkala ┼íe nekaj centov davka od vsake popite kave in vneto razpreda o uvedbi posebnih blagajn in ┼íe o vsem dodatnem nadzoru. Ugibajo in i┼í─Źejo re┼íitev, kako naj dr┼żava nadzira pomo─Ź prijateljev in sosedov pri hi┼ínih opravilih, da bi tudi od tega pobirali davke. In zakaj bi upokojenci brez davkov delali karkoli ┼íe zmorejo, ─Źe bi s tem ogro┼żali dr┼żavni prora─Źun? Vztrajno pa se zapleta pri davku na nepremi─Źnine, kjer bi bogati pla─Źali ve─Ź, in vedno se kon─Źa z izgovorom, da podatki ┼íe niso uporabni za tak davek.
Oblast nas o─Źitno ┼íe vedno uspe┼íno zamoti, da ne vidimo ogromnega plazu nad nami in nad bodo─Źimi generacijami. To ji uspeva s svojimi sprotnimi vragolijami, seveda pa tudi zaradi na┼íih skrbi za brezposelne v dru┼żini, kako naj ube┼żimo vremenskim ujmam in obvarujemo pridelke za lastno oskrbo na vrtu, da o drugih sprotnih nadlogah niti ne govorimoÔÇŽ

Spoznajmo ┼że enkrat, da smo zaradi dav─Źnih oaz ogro┼żeni in poni┼żani in so zato tudi na┼íi otroci brez prihodnosti. Brez dav─Źnih oaz ne bi bilo toliko propadlih tovarn in brezposelnosti in ne prepada med revno ve─Źino in pe┼í─Źico moralno sprevr┼żenih bogata┼íev. Posvetna in celo cerkvena oblast je zaradi svojih interesov pokleknila pred kapitalom, zato vzdr┼żuje in varuje tak roparski sistem.

Torej, kdaj bo razpadla prva dav─Źna trdnjava? Sama nikoli. Ne ─Źakajmo na poslednjo sodbo!
Janez ─îerna─Ź

O gospodarskem kriminalu, pokvarjenih politikih in potrebni lustraciji

Penolog Dragan Petrovec, profesor na pravni fakulteti in sodelavec in┼ítituta za kriminologijo je za MMC sku┼íal razlo┼żiti, kaj se dogaja in kako javnost dojema procese na podro─Źju gospodarskega in politi─Źnega kriminala ter izvr┼íevanja kazni.
– o pregonu gospodarskega kriminala:
┼áe nikoli ni bilo toliko pomembnih ljudi v kazenskih postopkih in tudi obsojenih. Te┼żko je oceniti, ali je javnost pomirjena ali je zgolj krvolo─Źna ter ji ni nikoli dovolj… Spremenil se je na┼í odnos do nekaterih oblik poslovanja, ki so bile sprva tolerirane, zdaj pa ve─Ź ne. Pozorno bi morali spremljati, katere stvari, ki jih zdaj preganjajo, imajo klasi─Źne znake goljufije ali ─Źesa podobnega, katere pa so v poslovnem svetu prepoznane kot klasi─Źne oblike bogatenja. V─Źasih je bilo nepredstavljivo, da bi ─Źlovek iz─Źrpal podjetje in vrgel na cesto ve─Ź sto delavcev. Vendar smo ustvarili sistem, ki to omogo─Źa, ne da bi bil kdo za to kaznovan. V dana┼ínjem odzivu kaznovalnih organov in ustanov je velika ┼żelja, da bi kon─Źno naredili red po nekih novih normah. Mislim, da smo postali bistveno bolj ob─Źutljivi in vzpostavljamo neko novo kulturo pregona gospodarskega kriminala. Meje pregona se ┼íirijo.
– kako javnost dojema ravnovesja:
Javnost je zelo ob─Źutljiva, ko gre za druge. Vsak posameznik pa postane ob─Źutljiv, ko se sam znajde v postopkih. Politiki tako citirajo dolo─Źbe zakona o kazenskem postopku o domnevi nedol┼żnosti, ko so sami ogro┼żeni. Prej jim kaj tak┼ínega ne pade na misel. Podobno je z javnostjo. Ko jih stisnejo, govorijo o ─Źlovekovih pravicah. Druga─Źe pa jih imajo vsi preve─Ź. To je neka zakonitost, ki jo s pridom izkori┼í─Źajo politiki v okviru populizma, s katerim si pridobivajo glasove. V resnici pa je treba zelo hladno in mirno paziti na ravnovesje med pooblastili in ma┼í─Źevalnostjo, med varstvom in standardi ─Źlovekovih pravic ter to ravnovesje ohranjati, kolikor le zmoremo.
– napadi na pravosodje so lahko zelo nevarni:
Nedopustno je, da nih─Źe od pristojnih ne komentira ravnanj politikov, ki napadajo pravosodje. Na drugi strani tudi ne komentirajo stra┼íno zavr┼żnega ravnanja posameznikov, ki grozijo sodnikom, tudi s sklicevanjem na njihovo sorodstvo, ─Źe┼í, kaj so sodnikovi predniki po─Źeli pred desetletji. Na ta na─Źin jih ┼żelijo lustrirati. ┼Żeleli smo, da se oglasijo tisti, ki imajo moralno in politi─Źno mo─Ź ter naredijo red, tako da povedo, da se ne sme tako nastopati proti pravosodju. ─îe bi bil Jan┼ía kakor koli zaveden in bi imel pravno dr┼żavo pred o─Źmi, bi se moral distancirati od mno┼żice, ki se poteguje zanj. Mno┼żica, ki zahteva kastracijo, ne samo lustracije, je zametek drhali, ki jo zna spreten politik spodbuditi ─Źez rob.
– o lustraciji:
Lustracija v sodstvu je bila izvedena, vendar ne na na─Źin, da bi vsakega posebej preverjali, ali je primeren za funkcijo, ki jo opravlja. Pri┼ílo je do nekak┼íne reelekcije in precej sodnikov se ni ve─Ź prijavilo na to funkcijo. ┼áli so v pokoj ali na drugo delovno mesto. ─îe bi hoteli biti pravi─Źni, bi morali izvesti neko drugo lustracijo. Izveden je bil administrativni genocid nad 25.000 ljudi. Ali smo lustrirali ljudi, ki morda niso tvorci na─Źrta, vendar so ga vestno izvajali? Nismo jih lustrirali, temve─Ź jih celo nagrajujemo s trajnimi politi─Źnimi mandati in jih celo po┼íiljamo v Evropski parlament. To je na┼ía lustracija.
*Povzetek pripravil Miroslav Marc

Imena je pripravljen razkriti le na sodi┼í─Źu

Du┼ían Mohorko – nekdanji ┼íef kriminalistov in biv┼íi nadzornik Mercatorja, sedaj odvetnik v Mariboru – v intervju poleg poskusa podkupovanja z desetimi milijoni, razkriva zakulisje delovanja in prepletanja slovenske politike, policije, gospodarstva in tajnih slu┼żb.

Najve─Ź prahu je dvignil zapis, da so vas sku┼íali podkupiti z desetimi milijoni dolarjev, da bi kot nadzornik Mercatorja leta 2005 glasovali proti razre┼íitvi Zorana Jankovi─ça s polo┼żaja predsednika uprave. Ste pripravljeni razkriti imena tistih, ki so vam ponujali denar?
ÔÇ×Ne. Pripravljen sem jih povedati le na sodi┼í─Źu, ─Źe bi pri┼ílo do kak┼ínega postopka.ÔÇť

Stik z vami so navezali ob otvoritvi Mercatorja v Grosupljem?
ÔÇ×Tam se je vse skupaj za─Źelo. Najprej se mi je tisti dan zgodilo, da je v avto brez besed sama od sebe prisedla znana missica, starleta; ni povedala, zakaj, a prepri─Źan sem, da so mi jo podtaknili.ÔÇť

Da bi vas posneli, ─Źe bi se kaj zgodilo, in nato izsiljevali?
ÔÇ×Mislim da je bil to namen. Zatem pa je pri┼ílo do poskusa podkupovanja, ko je prek nekega znanca z menoj navezal stik eden od zaposlenih v Mercatorju. Najprej mi je ponudil milijon dolarjev, v naslednjih mesecih se je ┼ítevilka povzpela na deset milijonov. Denar naj bi mi izpla─Źali v treh letih v mese─Źnih obrokih.ÔÇť

Kako bi denar prišel do vas?
ÔÇ×Mo┼żnosti je bilo neomejenoÔÇŽ In sledi bi bile zakrite.ÔÇťÔÇŽ

Zakaj niste prijavili poskusa podkupovanja ÔÇô vendarle ste nekdanji ┼íef kriminalistov?
ÔÇ×Veliko sem razmi┼íljal o tem. Na koncu sem se odlo─Źil, da ne bom prijavil, sem pa o vsem neuradno obvestil enega izmed kriminalistov. Morda je informacije vnesel v kak┼íno evidenco, ne vem. Za uradno prijavo pa se nisem odlo─Źil, ker sem presodil, da bi na koncu samo padlo po meni, tistim, ki so ponudili podkupnino, pa se ne bi zgodilo ni─Ź. Jaz bi obveljal za ┼ípiclja in bi lahko kar lepo zaprl svojo odvetni┼íko pisarno.ÔÇť

Ali ni tisti, ki ne prijavi kaznivega dejanja, tudi sam sokriv?
ÔÇ×Ne, ne… Kdor ve za kaznivo dejanje, pa ga ne naznani, ni zagre┼íil kaznivega dejanja, v kolikor ne gre za javnega funkcionarja. Saj tudi kriminalist, ki sem mu povedal celo zgodbo, ni ukrepal. Sedaj je zgodba tako ali tako ┼że zastarala.ÔÇť

Va┼ía izku┼ínja v Mercatorju ni edini primer korupcije, ki ga razkrivate. Med drugim pi┼íete, da je ob pivovarski vojni med La┼íkim in Interbrewom slednji pla─Źal na milijone dolarjev ÔÇ×nagradÔÇť svojim lobistom, da bi prepre─Źili La┼í─Źanom nakup Uniona. Trdite tudi, da so Belgijci ponudili ve─Ź milijonov dvema klju─Źnima osebama iz Pivovarne La┼íko, da bi ta odstopila od svoje namere.
ÔÇ×To mi je kasneje povedala zaupanja vredna oseba, ki je bila vpletena v celotno zgodbo. Prepri─Źan sem, da gre za resne informacije. Sta pa takrat kot lobista na relaciji Interbrew ÔÇô La┼íko delovala tudi dva zelo visoka slovenska politika.ÔÇť

Iz izvršne ali zakonodajne veje?
ÔÇ×Vsak iz po ene.ÔÇť

Celoten intervju!