Arhivi Kategorije: 3. Vladavina prava

Zakonodajna oblast, sodna oblast, nadzorni organi, organi pregona, pravosodje

Imena je pripravljen razkriti le na sodišču

Dušan Mohorko – nekdanji šef kriminalistov in bivši nadzornik Mercatorja, sedaj odvetnik v Mariboru – v intervju poleg poskusa podkupovanja z desetimi milijoni, razkriva zakulisje delovanja in prepletanja slovenske politike, policije, gospodarstva in tajnih služb.

Največ prahu je dvignil zapis, da so vas skušali podkupiti z desetimi milijoni dolarjev, da bi kot nadzornik Mercatorja leta 2005 glasovali proti razrešitvi Zorana Jankovića s položaja predsednika uprave. Ste pripravljeni razkriti imena tistih, ki so vam ponujali denar?
„Ne. Pripravljen sem jih povedati le na sodišču, če bi prišlo do kakšnega postopka.“

Stik z vami so navezali ob otvoritvi Mercatorja v Grosupljem?
„Tam se je vse skupaj začelo. Najprej se mi je tisti dan zgodilo, da je v avto brez besed sama od sebe prisedla znana missica, starleta; ni povedala, zakaj, a prepričan sem, da so mi jo podtaknili.“

Da bi vas posneli, če bi se kaj zgodilo, in nato izsiljevali?
„Mislim da je bil to namen. Zatem pa je prišlo do poskusa podkupovanja, ko je prek nekega znanca z menoj navezal stik eden od zaposlenih v Mercatorju. Najprej mi je ponudil milijon dolarjev, v naslednjih mesecih se je številka povzpela na deset milijonov. Denar naj bi mi izplačali v treh letih v mesečnih obrokih.“

Kako bi denar prišel do vas?
„Možnosti je bilo neomejeno… In sledi bi bile zakrite.“…

Zakaj niste prijavili poskusa podkupovanja – vendarle ste nekdanji šef kriminalistov?
„Veliko sem razmišljal o tem. Na koncu sem se odločil, da ne bom prijavil, sem pa o vsem neuradno obvestil enega izmed kriminalistov. Morda je informacije vnesel v kakšno evidenco, ne vem. Za uradno prijavo pa se nisem odločil, ker sem presodil, da bi na koncu samo padlo po meni, tistim, ki so ponudili podkupnino, pa se ne bi zgodilo nič. Jaz bi obveljal za špiclja in bi lahko kar lepo zaprl svojo odvetniško pisarno.“

Ali ni tisti, ki ne prijavi kaznivega dejanja, tudi sam sokriv?
„Ne, ne… Kdor ve za kaznivo dejanje, pa ga ne naznani, ni zagrešil kaznivega dejanja, v kolikor ne gre za javnega funkcionarja. Saj tudi kriminalist, ki sem mu povedal celo zgodbo, ni ukrepal. Sedaj je zgodba tako ali tako že zastarala.“

Vaša izkušnja v Mercatorju ni edini primer korupcije, ki ga razkrivate. Med drugim pišete, da je ob pivovarski vojni med Laškim in Interbrewom slednji plačal na milijone dolarjev „nagrad“ svojim lobistom, da bi preprečili Laščanom nakup Uniona. Trdite tudi, da so Belgijci ponudili več milijonov dvema ključnima osebama iz Pivovarne Laško, da bi ta odstopila od svoje namere.
„To mi je kasneje povedala zaupanja vredna oseba, ki je bila vpletena v celotno zgodbo. Prepričan sem, da gre za resne informacije. Sta pa takrat kot lobista na relaciji Interbrew – Laško delovala tudi dva zelo visoka slovenska politika.“

Iz izvršne ali zakonodajne veje?
„Vsak iz po ene.“

Celoten intervju!

Samoizpraševanje!

Ali je res treba vse premoženje razprodati in ukiniti vse stranke?

Sem res “ortodoksni anti-strankar” in zakaj sem postal tako nastrojen proti političnim strankam? Odgovor je hitro tu. Zato, ker karkoli počnejo in česarkoli se lotijo jih pri tem usmerja in žene predvsem svoj lasten interes (materialni in statusni). Ni jim prva skrb pametno upravljanje države, temveč ponovna izvolitev.
Potegnimo paralelo z modnimi (vladajočimi, ne le vladnimi) ekonomisti. Njihova doktrina pravi: Država je slab gospodar, zato mora vse premoženje prodati. Po isti logiki velja tudi: Ker stranke slabo upravljajo državo, jih je treba ukiniti…

Nekateri pravijo, da ni prav kritizirati stranke, namesto ljudi v njih in država tudi ni slab gospodar. Slabi gospodarji so ljudje, ki jih na odgovorne upravljavske funkcije postavijo stranke. In sprašujejo: Kje piše, da bi enako ravnali tudi ljudje iz novih strank “politične alternative”? Odgovor ni težak, saj po dokaze ni treba daleč. Nove stranke z novimi ljudmi smo že preizkusili, npr: Zares, Državljanska lista, Pozitivna Slovenija. Skratka, za dokazano lahko vzamemo dejstvo, da v obstoječem (slovenskem) modelu nobena nova ali stara stranka ne bo bistveno bolje upravljanja države, saj če se ne bo vedla tako kot se od »uspešnih« strank pričakuje, nima niti možnosti, da (v konkurenčnem boju z ostalimi) pride do oblasti. Obstoječi model pa od »uspešnih« strank zahteva, da v navezi s finančnimi (in tudi kriminalnimi) lobiji skrbijo predvsem za svoj lasten položaj. Ni jim prva skrb pametno upravljanje države, temveč ponovna izvolitev(!). Temu je podrejena tudi negativna kadrovska selekcija, ki se je zajedla v vse upravlavske celice. Včasih navrže tudi prav komične rešitve, ki pa so v resnici zelo tragične. (Primeri: vodstvo KPK, enomesečna zdravstvena ministrica in cela vrsta nekompetentnih, vendar strankarsko poslušnih ljudi, ki nam upravljajo državo in naše skupno premoženje). In dejstvo je, da parlamentarne stranke prostovoljno obstoječega (slovenskega) modela ne bodo spremenile, ker bi bilo to v direktnem nasprotju z njihovim statusom in interesom.

Država (vlada, uprava, parlament) je torej slab gospodar in stranke slabo upravljajo državo ter posledično naše premoženje. Pa je zato res treba prodati vse premoženje in prepovedati vse stranke? Obstajati morajo tudi boljši odgovori. Ali jih poznamo? Ali smo že pripravljeni na spremembe, ki bodo za marsikoga težke, zlasti za tiste, ki v obstoječih razmerah (neupravičeno) uživajo. Kdaj bo dosežena kritična masa za uveljavitev sprememb?

Filozof Rok Svetlič v komentarju Cena tečaja iz demokracije, pravi: »…Rešitev tega, na prvi pogled nerešljivega problema že obstaja…. omejitev močnejših, sposobnejših, bolj zvitih in zaščita šibkejših, neukih, povprečnega človeka… – TA INSTRUMENT JE PRAVO!...«
V raznih razpravah se pojavlja ločevanje na pravno odgovornost (pravnomočna sodba) in etično, ki nastopi že pri utemeljenem sumu. Ne vem. Mogoče je tu iskati razliko v uspešnosti upravljanja npr. Nemčije ali Danske in Slovenije???? Vsekakor je rešitve potrebno iskati v smeri ODGOVORNOST-ZAUPANJE-KAZNOVANJE. To vse pa so pojmi iz prava.

Samo iskreno in ustvarjalno iskanje vzrokov in odgovorov na vprašanje: KAKO IZ ZGODOVINSKE ZAGATE nam lahko pokaže pot. Za začetek bi veliko pomagala že uzakonitev drugačnih pravil ravnanja. Npr.: bolj personificiran volilni sistem s Kodeksom vrednot za izvoljene poslance; večja avtoriteta in izvedbena moč nadzornih inštitucij (Računsko sodišče, KPK, DURS, Urad za preprečevanje pranja denarja,…) ter organom pregona (NPU, tožilstvo, sodni sistem); pa seveda dosledna ločitev zakonodajne in izvršilne oblasti.
Seveda pa brez ustrezne kritične mase in mnenjskih vodij, ki vedo KAJ in KAKO, sprememb ne bo. Te pa so nujne! Šeherzada Delić vladajočim pove: Svaki dan djeci u školi pričam ružno o vama… Ima mladih ljudi koji bi 10.000 puta bolje od vas obavljali posao na tim funkcijama na koje im vi ne date da dođu. Ima takvih gospodine. Ja ih proizvodim! Ima briljantnih mladih ljudi!…  Tak nagovor bi bilo treba slišati tudi v našem hramu upravljanja države. Posnetek vreden poslušanja!

V gibanju za družbeno prenovo SINTEZA želimo doprinesti k družbeni razpravi KAKO IZ VSESPLOŠNE DRUŽBENE KRIZE? K ustvarjalnemu iskanju odgovorov vabimo tudi razmišljajoče kolege.
Miroslav Marc

Privatizacija se je sprevrgla v krajo in plenitev

Tožilec Jože Kozina v intervjuju za Siol pravi, da Slovence najbolj tlači k tlom dejstvo, da se nismo sposobni soočiti z resničnimi problemi in jih tudi rešiti. Sprašuje se, zakaj v obdobju samostojne Slovenije nimamo še nobene pravnomočne sodbe v zadevah, ki zadevajo menedžerske prevzeme. “Zaspalo ni le tožilstvo, temveč cela država”. Preberi več Privatizacija se je sprevrgla v krajo in plenitev

V temelju spremeniti celotno politiko

Ko poslušam predvolilno tekmo in berem programe strank, mi je popolnoma jasno, da bomo, če ne bodo vmes nastale izredne razmere, zapravili še prihodnja štiri leta, tako kot smo že zadnjih dvajset, ne glede na to, katera stranka in koalicija bo na volitvah dobila oblast in le za to političnim strankam v resnici gre. Preberi več V temelju spremeniti celotno politiko

Znašli smo se v slepi ulici

V zadnjih mesecih so na referendumih padle tudi vse večje reforme, razprave o tem, kako naj organiziramo življenje v državi in kakšno prihodnost želimo, so potisnjene ob stran. To daje občutek, da je vse usmerjeno le v preživetje jutrišnjega dne, prihodnost pa je negotova. Kakšne posledice lahko to prinese? Ključna naloga naslednjega obdobja je brez dvoma proces izgradnje države. Tukaj moramo začeti domala z ničle. Preberi več Znašli smo se v slepi ulici