Poslanci naj bodo predstavniki volivcev, ne pa strank

6. januarja 2022, je SAZU organizirala že drugi posvet o predlogu Nacionalnega sveta za demokratično spremembo volilnega sistema. Na posvetu so s predstavitvijo svojih stališč sodelovali: akad. prof. dr. Slavko Splichal, prof. dr. Ivan Svetlik, mag. Emil Milan Pintar, prof. dr. Franc Grad, prof. dr. Rado Bohinc, zasl. prof. dr. Ciril Ribičič, doc. dr. Boštjan Rogelj, prof. dr. Saša Zagorc in Sonja Lokar.

Barbara Eržen je ob tem v Delu zapisala tudi, da politične stranke v preteklih dveh letih niso pokazale večjega zanimanja za spremembe in nadaljevala in nadaljevala:
Skorajda soglasno so se strokovnjaki, ki so sodelovali na razpravi nacionalnega sveta za prenovo volilnega sistema, strinjali, da se je moč političnih strank od nastanka volilne zakonodaje, ki je bila sprva mišljena le kot začasna, okrepila. Večina tudi meni, da so zato spremembe nujne. »Bojimo se, da te volitve problematike, v kateri smo se znašli, ne bodo reševale, ampak se bo politična nestabilnost nadaljevala. Stranke bodo še naprej imele nadpovprečno operativno moč, in to do te mere, da praktično anulirajo delovanje državnega zbora,« je navedel Emil Milan Pintar iz društva Sinteza.
Nacionalni svet za demokratično prenovo volilnega sistema v prihodnje – načeloma velja nenapisano pravilo, da se v letu pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja – zato predlaga uvedbo kombiniranega volilnega sistema, pri čemer bi imeli volivci dva glasova. S prvim bi 44 poslancev izvolili neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu, z drugim glasom pa bi preostalih 44 izvolili tako, da bi volivec oddal glas za politično stranko oziroma listo, pri čemer bi uvedli absolutni prednostni glas. Poleg tega pa se zavzemajo še za večjo odgovornost poslancev z možnostjo odpoklica in možnost izenačenja regij, da bi vse dobile svojega predstavnika.
Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti, je v ustavnopravni kritiki predlagatelje opozoril, da bi bila najverjetneje za njegovo uresničitev potrebna sprememba ustave. Ta pa se spreminja z dvotretjinsko večino, ki je težko dosegljiva.
To se je pokazalo, ko so po ugotovitvi neustavnosti dela volilne zakonodaje poslanci poskušali spremeniti zakon o volitvah v državni zbor – tudi ta se spreminja z dvotretjinsko večino – tako da bi ob ukinitvi volilnih okrajev uvedli relativni prednostni glas na ravni volilnih enot. Ta poskus je dvakrat propadel, na koncu pa so koalicijski poslanci z navadno večino zgolj minimalistično spremenili nekaj volilnih okrajev, ki so izstopali po številu prebivalcev navzgor ali navzdol. Pričakovati je torej, da bo rezultate parlamentarnih volitev kdo poskušal izpodbijati na ustavnem sodišču.
Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik in zaslužni profesor, pa je poudaril, da le uvedba prednostnega glasu na ravni volilnih enot – sprememba, ki v državnem zboru lani ni dosegla ustrezne večine za uveljavitev – ne bi zadostovala, saj bi po njegovem mnenju prišlo do nepreglednosti, ko bi se morali odločati med, na primer, 150 kandidati, to pa našo pozornost znova usmerilo k strankam.
»Želimo zagotoviti tisto, kar ustava že zagotavlja, česar pa v praksi nimamo – odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev – da ne bodo več predstavniki strank, pač pa volivcev,« pa je povzel namen predlagateljev uvedbe kombiniranega volilnega sistema. Ti bodo v nadaljevanju predlog še nadgrajevali, pri čemer bodo imeli v mislih tudi vprašanja, kako zagotoviti ustrezno zastopanost spolov in tudi mladih. Želijo si še, da bi o njem odločali na referendumu.

Posnetek celotne razprave je možno videti tukaj!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.