Številni sodelavci so nas zadnje mesece pozivali, naj tudi SINTEZA-KCD javno predstavi svoje stališče do ukrajinske vojne in Izraelskega genocida nad palestinskim ljudstvom.
Naše stališče je naslednje:
Slovenska vlada je, očitno tudi pod zunanjimi pritiski, sprejela uradno ameriško stališče do obeh vojn, ukrajinske in izraelske, in se s tem dokončno uvrstila med agresorje in njihove epigone.
Vojna v Ukrajini
V SINTEZI-KCD obe vojni razumemo kot imperialistični. Ukrajinska, ki se je začela kot uničujoč pritisk ukrajinske vlade na rusko manjšino, je imela očiten cilj: Rusijo zaplesti v vojno, jo prikazati kot Evropi neposredno nevarnega agresorja, jo zunanje politično osamiti, z gospodarskimi sankcijami ekonomsko zlomiti in izstradati, notranje-politično destabilizirati in jo prepustiti plenjenju transnacionalnega Kapitala. Pri tem se je zavedala, da z uničenjem razvojno potentne povezave tehnološko razvite EU z rudarsko in energetsko bogato Rusijo, uničuje tudi gospodarsko konkurenčnost Evrope. Razprava o tem, ali je to razumela kot kolateralno škodo ali kot kolateralno korist (stranski cilj), je brezplodna. Očitno pa je , da so si nekatere evropske države to škodo delno poplačale: Nemčija je iz razseljene Ukrajine dobila dva milijona pretežno dobro kvalificiranih delavcev, Poljska milijon. Slovenija pravico, da brezplačno zdravi invalide.
Zdaj se ta vojna se polagoma izteka, saj postaja vse bolj nepotrebna in nesmiselna. Večina ameriških ciljev, gledano kratkoročno, je doseženih: ZDA so uspele Ukrajino »neokolonizirati« (podobno kot slovenski bančni sistem v prejšnjem desetletju) ter jo politično disciplinirati s posojili in koncesijami. Na drugi strani pa je, gledano dolgoročno, nesporen zmagovalec tudi Rusija. Zahod je spoznal, da Rusije na ta način ni mogoče ne mednarodno politično izolirati (vzpon BRICSA), ne gospodarsko izstradati, ne vojaško poraziti brez uporabe atomskega orožje. Tega se vse bolj zaveda tudi NATO, oboroženo krilo ameriškega imperializma. Zato ta vojna postaja polagoma vsem odveč in se bo v naslednjem letu verjetno tudi končala.
Izraelski genocid Palestinskega ljudstva
Še mnogo bolj kot ukrajinska vojna pa je krvav Izraelski genocid palestinskega ljudstva, ki je imel od vsega začetka za cilj širitev Izraela na ozemlje Palestine in Libanona. Tudi Izrael je za vsaj navidezno mednarodno opravičilo uvodoma potreboval ustrezen »zločin« Palestincev. Več kot verjetno je, da sta Mosad in Cia zavestno dopustila ali celo usmerjala Hamasov krvavi vpad v Izrael. Verjeti, da se je ta lahko zgodil kot presenečenje za Mosad, ki pozna celo telefonske številke in domače naslove vseh Hamasovih funkcionarjev, in razpolaga z najbolj razvitim sistemom prisluškovanja, je naravnost absurdno.
Izraelska »pravica do obrambe« se je že v prvih mesecih vojne razkrila kot pravica do maščevanja in osvajanja palestinskega ozemlja. Vojna, ki jo vodi verski fanatik Netanjahu (v civilu navaden kriminalec, kot trdi izraelsko sodstvo), je že zdavnaj prenehala biti vojna. Načrtno uničevanje Gaze je od vsega začetka usmerjeno v genocid, v pokol (večine) palestinskega ljudstva, v tem masakru nedolžnih ljudi pa je vse več psihopatskih obeležij. Po nekaterih informacijah so prizori raztreščenih otrok tako grozljivi, da jih tudi indoktrinirana izraelska vojska ne prenese brez dnevne doze mamil.
Preostanku Palestincev pa je očitno namenjen nekakšen rezervat, ki bo smel v posmeh celemu svetu nositi ime palestinske države (ta scenarij seveda močno spominja na ameriško »dokončno rešitev« vojne z indijanskimi ljudstvi). Tako se, korak za korakom, z uničenjem okoliških narodov in z zasedbo njihovih ozemelj, uresničuje znani cionistični načrt: ustvariti Veliki Izrael, novo domovino za izvoljeno ljudstvo. Deja vu.
Na napačni strani zgodovine
Ne želimo razpravljati o tem, ali bi se Slovenija mogla upreti temu uvrščanju med agresorje in njihove epigone ali pa bil to naš političen samomor. Nimamo dovolj informacij, predvsem o tem ne, kdo in kako je pritiskal na Slovenijo: vlada tega ne sme in ne želi razkriti. Toliko o demokraciji.
Povsem jasno pa je, da je slovenska zunanja politika to, kar je počela v oblikovanju svojih stališč do teh vojn, počela klečeplazno, z laganjem lastnemu ljudstvu, s cenzuro medijev, z aplavdiranjem gospodarjem umazanih vojn.
Ni se znala vsaj državniško zadržati ali dostojanstveno distancirati. Ni znala sprejeti in razumeti dejstev, da je v teh dveh vojnah profitni gon Kapitala še enkrat pripeljal svet na rob »končne rešitve« v obliki atomske vojne. Da je človekov gen nasilja le še enkrat več premagal človečnost in kulturo in vse tisto, kar nam daje kot človeku in človeštvu pravico živeti in obstajati kot vrsta.
Reakcija in komentar g. Antona Rupnika (25.10.2024).
Spoštovani Emil Milan Pintar:
Pozorno sem prebral Tvoj pamflet. Da, to je edina beseda za (očitno) samozvano vsiljene besede besnosti. Zoper koga? Zoper Zahod. In samo.
Kot da ni bil Putin tisti, ki je ukazal »specialno vojaško operacijo« proti Ukrajini. Tisti, ki ni sposoben tega vselej in na začetku (vsaj) ugotoviti, je lahko trobilo samo enega ideološko- političnega gospodarja. Putina. Mednarodno sodno objavljenega zločinca.
Tvoj besni izpad – mnogo strašnega, kar se dogaja okoli Gaze, je sicer tu resnično za obsodbo – zoper natovske in ameriške in eujevske… klečeplazce, kot jim praviš, ni vredno Tvojega sicer spoštovanega imena.
S tem pa si hudo kompromitiral plemenito politično aktivnost za demokratizacijo volilnega sistema. Torej firmo Sinteza.
Ne, s tako zaletavimi ljudmi ne želim imeti več stika.
Odpovedujem tudi stike s sintezo.
Anton Rupnik
Odgovor g. E.M. Pintarja (28.5.2024):
Spoštovani Anton Rupnik,
Iskreno upam, da je Tvoj napad besa minil in si za trezen pogovor o argumentih, čeprav polemika verjetno nima pravega smisla; najina stališča so, kot razumem, povsem različna in celo nasprotujoča. Vendar pa je nekaj pojasnil mogoče vendarle potrebnih.
Prvič, ne gre za nikakršen izbruh besa pri meni in predvsem ne zgolj za moja stališča. Številni sodelavci so nam predlagali, da se k tem vprašanjem oglasi tudi SINTEZA-KCD in meni je pripadla naloga, da po obširnejši razpravi o teh vprašanjih na zadnji seji osnutek takih stališč tudi zapišem. Nekateri člani so osnutek v prvi verziji tudi že videli in nanj dali svoje pripombe, vsi pa ga podpirajo. Te sem v celoti upošteval in nastal je tekst, ki Te je tako razjezil. V razpravi bo na naslednji seji v torek.
In vendar še nekaj besed o vsebini. Konflikt v Ukrajini spremljam od samega začetka, poznam vsebino Sporazuma v Minsku in njegovo usodo, poznam Ukrajinski Zakon o zgodovinskih narodih Ukrajine, o svojih stališčih sem dvakrat pisal gospe Fajonovi, aktivno sem sodeloval v dolgi polemiki o teh vprašanjih, ki jo je sprožil Aurelio Juri in v kateri je sodelovalo veliko slovenskih intelektualcev, itd. Skratka, stališča, ki sem jih zapisal, niso izraz nekega trenutnega besa ali izpada, temveč rezultat razmeroma dobrega poznavanja dogodkov. Zame se je vojna v Ukrajini začela leta 2014, s topovskim obstreljevanjem naselij ruske manjšine. Vsaka normalna država, ki bi se čutila za to sposobno, bi svojo manjšino poskusila zaščititi. Tudi Rusija, ki je to dolgo poskušala po diplomatski poti (sporazum v Minsku), po skrajno nesramnem obnašanju zahodnih držav je bila »vojaška intervencija« logično nadaljevanje.
Kar zadeva dogajanja v Gazi: NIHČE NIMA PRAVICE POČENJATI GROZODEJSTEV, kot jih počenjajo Izraelci v Palestini. To je preprosto nečloveško, zverinsko, in nobenega opravičila ni za te vojne zločine. To ni pravica do obrambe, tudi do maščevanja ne, to je genocid, ki bo za dolga desetletja razčlovečil (in militariziral) tudi izraelsko družbo. Glede tega ni mogoča nobena polemika.
Praviš, da sem kompromitiral naša prizadevanja za demokratizacijo volilnega sistema in SINTEZO-KCD. Sam mislim obratno: ne moreš se zavzemati za demokracijo, hkrati pa pristajati na argumente moči in skrajno nečloveško, morilsko obnašanje močnejšega (ZDA, Izraela). Kje bi bil naš etos, naša pokončna drža, če bi stisnili rep in se skrili pred vsako grožnjo nasilnikov, domačih ali tujih?!
Kdor tega ne vidi, sam potrebuje pomoč.
Emil Milan Pintar
Komentar g. Igorja Koršiča (4.11.2024):
ŽIVELO ENOUMJE! HVALA CENZURA! DOBRODOŠLA KRIZA! NAJ ŽIVI SVETOVNA VOJNA!
Hvala bogu smo se otresli starosvetne sentimentalnosti nekakšnih Napoleonov in Metternichov. Prvi kljub polomu pred Moskvo ni gojil sovraštva in vzvišenega prezira do Rusov. Drugi je vključil poraženo Francijo v varnostno arhitekturo Evrope. Ostanek nekega domnevnega viteštva. S “Srbe na vrbe” se je že zdavnaj tudi pri nas začela doba ljudske neposrednosti in pristnosti. Napredek omike pač! Nočemo neke azijatske Evrope od Atlantika do Vladivostoka o čemer so sanjarili De Gaulle, Brant, Gorbačov in Genscher. Ne rabimo ruskih surovin, smrdljivega, (Ursula von de Leyen) plina in nafte! Ne rabimo ruskih medijev! Nočemo ruske kulture! Hočemo inflacijo in gospodarsko krizo in zastoj! Hočemo dražji plin iz ZDA! Hočemo pravično, po potrebi svetovno vojno. Potrpeli bomo, tudi če bomo malo lačni in prezebli. Za vrednote je treba tudi kaj žrtvovati.
Naj gredo Rusi k svojim Aziatom: Kitajcem in Indijcem in podobnim. Mi smo Evropa! Evropa, svetilnik vrednot!. Evropa kot polotok azijsko evropskega kontinenta. Res majhna! A čist
*(Zaključek sestavka Živelo enoumje, dol s skeptiki! Napisano 2. aprila 2022, objavljeno v Vrabcu Anarhistu, maja 2022)