Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

Kombinirani volilni sistem

NACIONALNI SVET ZA DEMOKRATIČNO SPREMEMBO VOLILNEGA SISTEMA

SKRAJNI ČAS JE, DA SPREMENIMO SEDANJI NEDEMOKRATIČEN IN ŠKODLJIV VOLILNI SISTEM TER GA NADOMESTIMO S SISTEMOM PO VOLJI DRŽAVLJANOV, NE LE POLITIČNIH STRANK.

V demokratični državi ima oblast ljudstvo. Državljani na demokratičnih volitvah izmed sebe izberejo zaupanja vredne posameznike, ki v parlamentu v njihovem imenu in njihovem interesu sprejemajo zakone ter imenujejo izvršno oblast – vlado, da jih izvaja. Ali ljudje zares lahko izberejo zaupanja vredne in odgovorne poslance in ali ti delajo v njihovem interesu, je odvisno od volilnega sistema. V Sloveniji imamo že celotno obdobje samostojnosti volilni sistem, ki ne dosega demokratičnih standardov razvitih demokracij. To vpliva tako na vse slabšo sestavo Državnega zbora, kot na kakovost in učinkovitost njegovega delovanja, pri čemer izgublja svojo z Ustavo zagotovljeno samostojnost in je vse bolj podrejen Vladi.
Kje so glavne težave?
Imamo nepravičen volilni sistem, v katerega državljani vse manj zaupamo. Številni volivci so prepričani, da je vseeno, koga volijo, saj stranke in poslanci vedno naredijo po svoje, ne da bi za to odgovarjali volivcem. Zato je tudi udeležba na volitvah vedno nižja. Zakonodajna in izvršna oblast sta tako vedno bolj odtujeni od volivcev in vedno manj zmožni razreševati razvojna vprašanja slovenske družbe.
Da bi zagotovili demokratično spremembo, smo aktivni državljani in državljanke, zbrani v različnih iniciativah Civilne družbe, ustanovili NACIONALNI SVET ZA SPREMEMBO VOLILNEGA SISTEMA, ki predlaga, da volivci s prvim glasom neposredno izvolijo vsaj polovico poslancev, drugi glas pa dajo strankam, ki jim še zaupajo.
V novem »kombiniranem« volilnem sistemu predlagamo:
V Ljubljani, 19. maja 2021

Predstavitev in utemeljitev kombiniranega volilnega sistema

Odlična demokracija, ki ne deluje

Po mnenju nekaterih je stanje demokratičnega sistema v Sloveniji pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše odlično. A očitno se katastrofalno poslabšuje. Ob podpori nekoga, ki ni in noče biti moralna avtoriteta na čelu države, se pa rad slika, ter seveda različnih svetovalcev, na primer dr. Ernesta Petriča, nas bo edini rešitelj – predsednik vlade spravil na volitve, takrat, ko bo on hotel. Torej celotna država oziroma vse institucije in vsi državljani smo odvisni od volje enega človeka. Predsednika vlade. »Zelo dober sistem!« Volitve so lahko takrat, ko se on za to odloči. Parlamenta ni oziroma, bolje rečeno, skrbi za svoje preživetje. O kakšnem državnem svetu raje ne pišem. Ustavno sodišče sramežljivo in z zamikom odloča o človekovih pravicah in odlokih vlade. Stranke, njeni veljaki in pripadniki, ki so si 30 let postiljali posteljo, udobno čakajo na konec mandata, na penzijo ali na nove volitve, ki jih po malem že vsi pričakujejo.
Poslanci tudi veselo prestopajo iz ene stranke med »neodvisne poslance«. Državni priskledniki ustanavljajo nove stranke in se celo pripravljajo na volitve. Očitno je čas volitev res že tukaj. Vsi, ki so pred enim letom izdali volivce in onečastili pojem demokracije, se zdaj delajo nevedne ter zagovarjajo svoja takratna in poznejša ravnanja kot nujna in potrebna za demokracijo. Ampak vsi po malem že gledajo na prihodnje volitve. Nihče ne jamra.
»Dokaz« za to je reaktiviranje upokojenca dr. Dimitrija Rupla, pa predvideno kandidiranje svetovalca predsednika Republike Slovenije (!) dr. Ernesta Petriča za poslanca v Ljubljani na listi nosilcev gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Na to je še posebej ponosen Marjan Podobnik, ki je v svojem tvitu zapisal, da je navedeni »moralna avtoriteta našega časa in eden najuglednejših nosilcev gibanja PoS, torej strank SLS, NLS, Zelenih Slovenije, stranke SMC in Povežimo Slovenijo«. Naravnost »čudovito!« Manjkajo le še Franc Jurša, Karl Erjavec, Zmago Jelinčič, Janez Janša, Zdravko Počivalšek, dr. Simona Kustec Lipicer, dr. Aleksandra Pivec in podobni »zaslužniki«. Vsi pazljivo spremljajo ankete javnega mnenja.
Tudi vrh RKC aktivno pristavlja svoj piskrček pri participaciji sedanje oblasti. Želijo si nov vatikanski sporazum. Z Janševo pomočjo upajo na popoln uspeh. Menda so že pozabili na Zvon 1 in 2, pa na nočne porno programe, zato so zdaj glavna tarča izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove, torej šole, vrtci in še kaj. No, pa na univerzi bi radi imeli »malo« več besede. Pa ne, da bi radi tudi »cerkveni davek«? V Slovenski škofovski konferenci naj tudi škofje ne bi bili zadovoljni s sestavo sveta, ki naj bi pripravil vatikanski sporazum 2.
Pravzaprav je že kar malo dolgočasno pisati, brati oziroma gledati o dnevnih »junaštvih« vseh navedenih in drugih ljudeh, ki nimajo toliko poguma, da bi rekli: »Dovolj, pustimo še malo prihodnosti mlajšim.« Očitno vsi »najzaslužnejši« v državi še niso nagrabili dovolj.
Pa vendar tli iskra upanja v okviru civilne družbe, ki pripravlja izhodišča za nov, spremenjen, bolj demokratičen volilni sistem, ki bi možnost odločanja o družbenih zadevah približal državljanom. S kombinacijo večinskega in proporcionalnega sistema. Kar veliko je simpatičnih in dobrih rešitev, ki jih je strokovna in kompetentna delovna skupina pripravila kot izhodišča za načrtovano javno razpravo. Do zdaj so se vsi institucionalno pristojni državni organi od predsednika države do parlamenta »uspešno« upirali vsem spremembam. Prekrivanje pobud in predlogov, ki so jih pripravili »civilni« strokovnjaki s predlogi, izraženimi na protestih na Argentinskem trgu v Ljubljani, nekaterimi stališči strankarskih predstavnikov v parlamentu, pa tudi z nekaterimi primerljivimi rešitvami držav iz tujine, daje upanje na rešitev, ki bo pozitivna in ki bo popravila izredno slabo situacijo na področju demokracije v naši državi.
Seveda se lahko vse skupaj obrne tudi na slabše. A vendar je treba misliti na prihodnost in enostavno ne dopustiti vsem zlonamernežem, ki nam trenutno krojijo življenje, da bi to delali še naprej.
Miloš Šonc, Sinteza, 23.5.2021

Preberite tudi: Preštevanje, državljanska vojna in demokracija

Nevarni časi

Življenje lahko za marsikoga v Sloveniji v naslednjih mesecih postane nevarno. In z besedo »nevarno« mislimo resno. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs v imenu SDS nadaljuje nameščanje političnih kadrov na vsa vodstvena mesta v policiji. A tega v SDS ne počnejo, ker bi verjeli, da s tem povečujejo učinkovitost policije, ampak z dvema namenoma. Prvi je tako zastrašiti kriminaliste in policiste, da bodo še preostali postopki, ki potekajo zoper predstavnike stranke in vlade, ostali oziroma pristali v predalih. A drugi razlog je hujši. Gre namreč za jasen namen, da začnejo policijo uporabljati v politične namene.

Grega Repovž: Nevarni časi

O spravi in “spravaštvu”

Če povem po pravici, menim, da bodo prvega v državi odnesli s prestola mladi in sicer kot star živ fosil, ki nima več kaj delati v svetu mladih. In prav je tako! Mislim, da je predsednik vlade izrabil že vse svoje kredite in jih ne more več vrniti.
Glede njegovih podpornikov in izjave SAZU ter »zapoznele« sprave, ki naj bi se nanašala na dogodke izpred osemdesetih let, se je težko znebiti vtisa, da gre za »zanimivo« poenotenje 76 – tih % akademskega zbora, vrha RKC ter trenutne oblastne elite z Janezom Janšo na čelu. Vse z namenom, da se ob 30. obletnici osamosvojitve poudari vtis uspeha, enotnosti, sreče, zavrženosti življenja v prejšnji skupni državi in kar je še podobnih obletnici »primernih« vsebin. Rezultati te spravaške politike, ki se kažejo v »veličastnem« spomeniku v Ljubljani in v razdeljenosti ljudi, sicer ne zadovoljujejo dejstev v naši družbi in državi. Ampak, kot tolikokrat do sedaj, toliko slabše za dejstva.
Mogoče pa zainteresirani oblastniki in veljaki ravno to rabijo, da se ne opredelimo. Ali pa da nas sedaj, ko je ena življenjska generacija NOB odhaja preštejejo in vidijo, ali je primeren trenutek za kakšno drugo filozofsko, ideološko ali cerkveno akcijo? Kdo ve? Le kam je izginil tisti 24% ostanek? Pravzaprav bi rad videl, če gre za javno izjavo, tudi poimenske podpise vseh akterjev. Tako iz radovednosti. Morda bo čez čas še zanimivo.
V vsakem primeru je biti tiho v današnjem trenutku popolnoma nesprejemljivo. Vsi, ki kuhajo sovraštvo in vzpodbujajo nasilje ne bi smeli imeti odločilne besede! Dejstvo je, da je Slovenija razklana, tudi po zaslugi razpihovanja te degenerirane spravaške politike, ki ne daje nikakršnih rezultatov sprave. Prej nasprotno. Poglablja razkol!
Ampak očitno s svojim slalomom ne desno ne levo samo naravnost nazaj uspešno marsikoga prepriča.
No, pa saj to in takšna nestrinjanja niso niti pomembna, niti med nami običajnimi državljani, niti med politiki, ki se ne strinjajo niti o tem, ali sonce sije, ali ne. Te razlike so vedno bile, so in bodo.
Kar je pomembno je to, da znamo razlike premagovati, izbrati rešitve, ki so skupne in ki so, kakorkoli se vzame, najboljše za vse. Tega pa nisem videl veliko, ne v preteklosti in ne danes. Pa nisem vernik katerekoli stranke ali posameznika. Več je bilo s strani oblastnikov videti skrbi za lastno, kot pa za skupno dobro. Ampak, kot rečeno, pustimo si različna mnenja. Tudi oz. predvsem to je demokracija.
Ker naj bi bilo letošnje leto tudi pomembno zaradi predsedovanja EU, še nekaj besed o tem. Prepričan sem, da si predsedovanja ne zaslužimo in boljše bi bilo, da bi to opravila katera druga država. Vzrok je več kot na dlani. Toliko sramote, kot nas še čaka, je enostavno nesprejemljivo za ugled vseh državljanov. Ta elita na oblasti si tega s svojim ravnanjem ne zasluži, ker dela nestrokovno, je nesposobna, pokvarjena ter nedržavotvorna. To ne more in ne sme biti vzgled katerekoli državi v EU in v svetu. Še posebej ne ob zadnjem risanju mej na Balkanu in priprav na nova klanja ter vojno. Za vsem skupaj pa je denar, denar in še enkrat denar. Če je zraven prilika za oblast, pa še toliko boljše.
Tudi razlika me kriminalom in organiziranim kriminalom oz. državnim kriminalom je danes tanka, ali pa je sploh ni.
Na koncu je vsa »ljubezen« vseh kriminalcev tako na oblasti kot izven nje, v denarju in tem, da jih policija ne bi dobila. Morda so tudi zato sedaj vse silne reorganizacije policije, kadrovske spremembe v njej, objave podatkov o policistih itd. Tudi poskusi podrejanja medijev, tožilstva in sodišč. »Čudno,« če bi bilo drugače.
Ali bo sistem vse to preživel ali pač ne, pa je odvisno tudi od vseh nas državljanov in tistih pokončnih institucij ter novinarjev, policistov, tožilcev, sodnikov in drugih, ki dajo kaj nase in na svojo strokovnost ter poštenost. Tudi od protestnikov.
Miloš Šonc, Grosuplje

‘Ne moremo naprej, dokler se ne spravimo. Ne moremo se spraviti, dokler ne razčistimo dokler eni druge ne ponižamo, dokler ne prevzamemo krivde za zločine, ki jih nismo zagrešili’ – Jure Apih, 26.9.2017: »Ustavite spravo«

Kratko poročilo o delovanju v letu 2020

SINTEZA-KCD nedvomno spada med dejavne iniciative civilne družbe. To posebej poudarjamo zato, ker je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo in številnimi prepovedmi in omejitvami zbiranja, sestajanja, skupnega delovanja. Čeprav dobršen del naših najbolj aktivnih članov spada v »generacijo 65+«, nam je uspelo v zelo kratkem času nadomestiti sestanke v živo z organiziranimi tele-konferencami (TK), da smo svoje delo lahko nemoteno nadaljevali in ga deloma celo nadgradili. Za vsak sestanek ali TK, ki jih praviloma imamo vsak drugi torek, je bil oblikovan zapisnik, ki danes predstavlja osnovo za podrobnejši pregled našega delovanja.

Če obseg te dejavnosti prevedemo v nekaj številk, dobimo naslednjo sliko:

  1. Število običajnih sestankov PS: 9;
  2. Število tele-konferenc: 18;
  3. V letu 2020 so člani SINTEZE-KCD objavili preko 20 člankov v tiskanih medijih in nekajkrat nastopili v živo v avdio-vizualnih medijih.
  4. Udeležba na vseh 27 sestankih je bila med 10 in 20 članov in se spreminja v odvisnosti od obravnavane tematike in oblike sestanka – pri telekonferencah lažje sodelujejo člani iz vse Slovenije.

Nekaj vsebinskih poudarkov o delu v letu 2020.

DRUGI TIR – Slovenski TITANIC

KO SE LADJA POTAPLJA JE ČAS, DA ORKESTER PRENEHA IGRATI !

(Pojasnilo h kazenski ovadbi in obtožnici ministra Jerneja Vrtovca)


Razlogi za pregon na videz “nič krivega” in všečnega ministra Vrtovca so številni. Bistvo 11 strani dolge obtožnice pa povzemamo tukaj:

  1. V SLO je velika večina državnih infrastrukturnih investicij megalomansko predimenzioniranih in napihnjenih, posebej še odkar dobivamo tudi EU sredstva, kajti projekt, ki kandidira za EU denar mora biti dovolj velik in megalomansko pre-napihnjen, da pride v konkurenčni izbor. In odkar je SLO članica EU, se je zato po dolgem in počez silno razcvetela korupcija. Pod EU sredstva štejem tudi posojila EIB banke in EBRD banke.
  2. Razcvetela pa se je tudi fantazija neumnosti in samopašnosti projektantov in arhitektov, katere višek je zdaj pomična streha v cerkvi na kartuziji v Žičah. Vendar, pri Kartuziji gre za 2 milijona, pri vladnem 2 tiru gre za 2 milijardi. Na 3 razvojni osi gre za stotine milijonov. In vedno se najdejo super drage variante, katerih škoda – cena, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, niso le pregrešno preplačane korupcijske milijarde, pač pa tudi nepovratno degradirano okolje – Glinščica in Tinjansko hribovje, pri 3 Razvojni osi pa celo rušenje mnogih domačij in človeških bivališč ter degradacija obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Ob tem pa spomin ne more mimo megalomanskih propadlih državnih investicij v bivši Jugoslaviji, ki so povzročile enako uničevanje okolja in so nas stale desetletja zaostanka ekonomskega razvoja.
  3. Leta 2014 kmalu po Cerarjevi sanjski zmagi na volitvah, je nova resnica obsijala Slovenijo in priča smo bili novemu butalskemu izumu, to je “Korupcija na zakonit in etični pogon”. Miro Cerar & Rajko Pirnat, sta inovirala in patentirala prevaro desetletja, njena zapeljiva skušnjava pa je v formuli: »ko korupcijo skriješ – imputiraš v ZAKON, korupcija izgine , saj postane zakonita in nevidna, skratka korupcije ni več. Infrastrukturni projekti pa postanejo sladko jabolko pregrešnega navdiha za vsako novo garnituro na oblasti, in celo način funkcioniranja politike za več generacij.
    Pri 2 tiru je ta sladkost še posebej izrazita in se vleče že skozi 3 vlado. Predmet tega navdiha je 45 letna koncesija, ki jo podeljuje (ZUIGDT- zakon o upravljanju in izgradnji 2 tira) podjetju 2TDK, ki je v lasti države. Solastništvo tujega vlagatelja pa je zgolj kamuflaža za prevaro in mednarodno pokritje projekta, katerega žrtev bo slovensko gospodarstvo, slovenski davkoplačevalci in nepovratno degradirano okolje. Bistvo vse sladkosti pa je v tem, da je v 8 členu tega zakona omogočena nenamenska poraba v višini 20 % , obseg in višino prihodka pa s taksami in predpisi določa država, to je vsakokratna oblast. Na ta način je preko zakona omogočeno financiranje volilnih kampanj do leta 2065. Zato je vladni 2tir pregrešno sladko jabolko navdiha, ki se mu nobena oblast noče odpovedati in vsi po vrsti pozabljajo kaj so govorili pred volitvami.
  4. Pred volitvami 2018 so vse politične stranke orkestrirano kritizirale zakon o 2TDK, ko pa so se same povzpele na oblast, o nasprotovanju ni bilo več ne duha, ne sluha. Nadzorne institucije – Računsko sodišče RS (RčS) in KPK pa so zvesto gledale stran. RčS, Tomaž Vesel – že dve leti in 3 mesece odlaša z revizijo investicijskega programa tega projekta, čeprav bi prav RčS projekt s tolikšnimi nezakonitostmi in kršitvami z lahkoto zaustavilo. KPK pa še danes modro molči o tem, da ji je Cerarjeva vlada 2017 odredila zgolj eno dnevni (to je 24 urni) rok za izdajo mnenja o korupcijskem tveganju tega spornega zakona. Opravilno nesposobno in pristransko Ustavno sodišče RS pa vsebinskih pritožb nikoli ni obravnavalo, oziroma jih serijsko zavrača in meče v koš brez obrazložitev.
  5. Glede na povedano lahko na kratko strnemo bistvo te zgodbe v kateri se vse varovalke z ministrom na čelu popustile. To je zgodba o tem o kako so Butalci dokončno premagali pamet. Pri tem jim žal veselo asistira inkriminirani minister, ki se enako kot vsi slovenski mediji delajo nevedne in se kot klop oklepajo, tega 20 let starega in povsem zastarelega projekta.
  6. Ob referendumu 2017 in 2018 so “desne” stranke SDS, NSi in GOD pridno zbirale podpise, proti zakonu. Problem je seveda obravnaval tudi DZ. O tem obstoja pisni dokument DZ – sklepi komisije za nadzor javnih financ in proračuna (KNJF), ki ga prilagamo. Sklepi so bili sprejeti praktično soglasno. Celo več, 20.02.2019 so poslanci DZ na seji KNJF tako pozicija kot opozicija skupaj sprejeli tudi točko 1 in točko 4 to je, da IP za 2tir revidira Računsko sodišče. Žal pa moramo glede RčS ugotoviti povsem neodgovorno zavlačevanje zadeve s strani RčS. Prav tako pa tudi minister ni naredil nič, da si pridobi revizijsko poročilo, sam pa je kot minister ravnal povsem nasprotno. V nasprotju z 2 točko je vseskozi ignoriral sklep, da preveri alternativne rešitve, kar bi moral minister sicer storiti v 6 mesecih. Sicer pa je imel dolžnost to storiti ob prevzemu funkcije na začetku svojega mandata.

Poleg pričujoče ovadbe in obtožbe je podana tudi ovadba in obtožnica mag. Tomaža Štebeta proti kolektivnemu storilcu – ne pa ministru, ki pa po naši oceni seveda ne more spremeniti ničesar, kajti kolektivna odgovornost nas vedno pokoplje in na koncu vse skupaj postane zgolj dimna zavesa za neukrepanje. Zato ne pristajamo nanjo, ampak terjamo individualno odgovornost ministra na funkciji, ministra kot nosilca javnih pooblastil in oblastne moči.
Minister, ki noče, ali ga je strah storiti karkoli in ne stori ničesar, čeprav bi moral ukrepati in ustaviti projekt, je vsekakor prvi odgovoren, čeprav on seveda ni edini odgovoren. Namesto tega pa smo priča, da se minister z zavoženim projektom celo hvali. Ob tem ko Italijani v FJK že brusijo nože za zaustavitev projekta.
Ključna pot do konca agonije tega Titanic projekta, je izvedba PROJEKTA NA KLJUČ z mednarodnim javnim razpisom in z limitirano ceno in po alternativni trasi, ki ne bo ogrožala vodnih virov, kraškega podzemlja in naravnega okolja in prihranili bomo več kot 2 milijardi, ki jih seveda krvavo potrebujemo drugje.
Sedanji čas terja tudi revizijo mišljenja in glasnost tistih, ki si še upajo razmišljati brez predsodkov, in s svojo glavo. Pri tem bi morali biti ministri prvi, ki si to želijo, ne pa da bežijo, molčijo in se skrivajo pred vprašanji na katera nimajo odgovora. Molk organa je prav tako kaznivo dejanje !
*
To pojasnilo pošiljam v objavo Slovenski tiskovni agenciji STA, Nacionalni tiskovni agenciji NTA ter vsem medijem – 350 naslovnikom. Ovadbo in obtožnico v celoti dobite na internetni povezavi.
Stališče Italije pa je prikazano tukaj.

Po pričakovanju, da bo oblast morda srečala pamet, mnogi ljudje čakajo na čudež, da bo oblast vendarle spregledala, saj si žaga vejo na kateri sedi. Ker se to ni zgodilo in ni realno da se bo, naj se zgodi, kar se je moralo zgoditi. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. In seveda sodišče!
Pozivamo vse medije naj ne bodo pogrebci lastne nesposobnosti, naj bodo končno glasni in nepristranski za pravo stvar. Vsekakor pa ne smejo ravnati tako kot je pri TEŠ6 nekoč ravnala RTVSLO!
Opazka, da je zdaj prepozno, ne šteje. Bolje pozno kot nikoli, čeprav nikoli ni prepozno ! Za prave stvari, je vsak čas pravi !

Ljubljana 13.04.2021 Vili Kovačič, državljan K.

Novinarska konferenca

Na novinarski konferenci (25.3.2021), ki je potekala ob ustanovitvi Nacionalnega sveta za demokratično spremembo volilnega sistema, so sodelovali Emil Milan PINTAR, predsedujoči Sintezi ter ugledna akademika dr. Ciril RIBIČIČ in dr. Miran MIHELČIČ

POSNETEK

STA: V okviru Sinteze KCD aktivnosti za spremembe volilnega sistema
Ljubljana, 25. marca – V Sintezi – Koaliciji civilne družbe za prenovo so ustanovili Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema. Želijo pripraviti takšen volilni sistem za volitve v DZ, ki bi volivcem prinesel več vpliva in zagotovil bolj enakomerno zastopanost vseh krajev v Sloveniji. Javno razpravo z volivci načrtujejo za jesen.
Predsedujoči Sintezi Emil Milan Pintar je na današnji novinarski konferenci ocenil, da je Slovenija v veliki razvojni in strukturni krizi. Kot je dejal, so “nova normalnost” postali sistemska korupcija, klientelizem in nepotizem, država pa je čedalje pogosteje predmet obravnave evropskih institucij.
Eden od glavnih razlogov za to, kar se dogaja, je po njihovem mnenju volilni sistem. Po njegovih besedah se je namreč postopno vzpostavila strankokracija, kar ima za posledico negativno kadrovsko selekcijo. Civilna družba pa je daleč od tega, da bi imela kakršen koli vpliv.
Zato so se, kot je pojasnil, odločili ustanoviti Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema. Kot navajajo v Sintezi, je sodelovanje potrdilo več kot 60 uglednih osebnosti, tudi nekdanji politiki in ustavni sodniki. Oblikovali so delovno skupino, ki pripravlja predlog novega volilnega sistema. Po Pintarjevih navedbah so v njej poleg njega še Ciril Ribičič, Miran Mihelčič in Matjaž Maček, vsi pa so se v preteklosti že ukvarjali z vprašanji volilnega sistema.
Mihelčič je danes pojasnil, da nameravajo oblikovati predlog kombiniranega kompenzacijskega volilnega sistema. Sistem bi imel 44 volilnih okrajev, ki bi bili razdeljeni v približno 11 volilnih enot. Volivec bi imel dva glasova. S prvim bi volil konkretnega kandidata – to bi lahko bil kandidat stranke ali pa civilne družbe oz. neodvisni kandidat -, z drugim bi volil stranko kot tako.
Želijo tudi, da bi se znižalo število zahtevanih podpisov za kandidiranje neodvisnih kandidatov in da bi volivci dobili o kandidatih boljše informacije. Za obvezno volilno udeležbo, o kateri so se pogovarjali, pa po Mihelčičevih besedah ni bilo veliko navdušenja. Na vsak način pa je treba spodbujati večjo volilno udeležbo, je poudaril.
Kot je pojasnil Ribičič, iščejo kombinacijo, da se sistem demokratizira in volivcem z dodatnim glasom za poslance omogočiti, da določijo “drugačen vrstni red, kot si ga je zamislilo vodstvo neke politične stranke”. Mihelčič je izpostavil tudi, da sedaj nekateri volilni okraji ostajajo brez poslancev, pri sistemu, o katerem razmišljajo, bi vsak dobil vsaj enega.
Pogovarjajo se tudi o rešitvi, ki bi omogočala odpoklic poslanca, “ki je izdal program, na podlagi katerega je bil izvoljen”, je še povedal Pintar. Napovedal je, da bodo o rešitvah, ki jih bo pripravila delovna skupina, razpravljali v okviru omenjenega nacionalnega sveta, nato pa za jesen načrtujejo javno razprav

Smučarski poleti in volitve

Ko smo prejšnji četrtek na Kongresnem trgu predstavljali projekt o demokratizaciji volilnega sistema, se je pokazalo, kako zapleteno je upoštevati vse vrste omejevalnih ukrepov in priporočil, da ne bi prišlo do okužb, da nas ne bi obravnavali kot demonstrante ali oglobili, kot so tiste, ki so hoteli na cesti potešiti žejo ali lakoto, ki so kolesarili proti parlamentu, spregledali občinsko ali regionalno mejo, nosili transparente, trobili, zahtevali šolo ali glasno brali ustavo.
Še najbolj varno je zato bilo, da sem ostal doma in v skladu z vladnimi navodili z domačega kavča spremljal smučarske polete v Planici. Ob tem sem razmišljal o podobnostih in razlikah glede pravil, ki veljajo za polete in volitve.

Pravila o poletih se sproti posodabljajo, volilni sistem pa je nespremenjen že od leta 2000. Pri čemer so smučarska pravila bolj prepričljiva od volilnih.
Postopno je vse več držav, ki prednosti obeh sistemov kombinirajo do te mere, da jih uvrščamo v skupino s kombiniranim sistemom.
Slabo bi se končalo, če bi trener skakalcev štiričlansko ekipo neke države izbiral glede na osebne simpatije, in ne glede na njihove sposobnosti, talent, izkušnje in dnevno formo.
Doslej so lahko politične stranke volivcem uspešno vsiljevale svoje kandidate, po uvedbi kombiniranega sistema pa bi imeli odločilen vpliv na izvolitev poslancev volivci.
Kombinirani sistem morda ni tako enostaven kot večinski. Ko pa je v veljavi dalj časa, ga volivci prepoznajo kot skladnega z načeli sorazmernosti, enakosti in pravičnosti ter si ga ne pustijo več vzeti.

Ciril Ribičič, 3. april 2021, v Dnevnikovem Objektivu