O gospodarski uspešnosti sedanje vlade.

1. Uvodna pojasnila
– Smo pred volitvami in ne preseneča, da sedanja vlada ne skopari z ocenami, kako uspešna je bila v preteklih dveh letih pri vodenju države. Od ekonomskih uspehov izpostavlja predvsem dva: visoko rast BDP – o tem njenem uspehu je pisal celo Britanski Economist – ter zgodovinsko nizko nezaposlenost. Te njene dosežke sem želel tudi sam preveriti in rezultat tega angažiranja je ta zapis. Sestavljen je iz kratkega besednega dela in priložene tabele z relevantnimi podatki. Vse v tabeli navedene podatke sem črpal iz Biltena BS-marec 2022.
– Po letu 2017 smo imeli dve vladi: v letih 2018 in 2019 jo je vodil M. Šarec (MŠ), v letih 2020 in 2021 pa pretežno J. Janša (JJ). V tabeli primerjam njune dvoletne dosežke, pri čemer dosežke leta 2020 v celoti pripisujem Janši, čeprav je prve tri mesece vlado vodil Šarec.
– Za presojo gospodarske uspešnosti se največ uporablja kategorijo bruto družbeni proizvod (BDP) in tako ravnam tudi v tem primeru. Zanimajo me njegove spremembe, posebno še vpliv, ki ga imata pri tem javni sektor in državni proračun; slednji je aktualen tudi zato, ker predstavlja eno osrednjih orodij, s katerim lahko vlada usmerja gospodarska gibanja. Le ta se v pomembno meri odražajo tudi v bančništvu in zato dodajam v tabeli še podatke o gibanju dveh ključnih bančnih kategorij, to so vloge (prihranki) in krediti.

2. Rast BDP in zaposlenosti kot odraz uspešnosti vlade.
– Priložena tabela pravi, da je BDP v letih vladanja MŠ porastel za 12,5%, za vladanja JJ pa za 7,5%, oboje izraženo v tekočih cenah. Vlada MŠ je bila torej znatno uspešnejša. Pomemben razlog, ki pojasnjuje to razliko, je to, da je vlada JJ delovala v času močne pandemije covida, ki je nekatere gospodarske dejavnosti (turizem, trgovina,..) izjemno prizadela.
– Bolj kot sama razlika v rasti BDP preseneča delež, ki ga je k njegovi rasti prispeval javni sektor: v letih vlade MŠ je ta delež znašal 15,2%, za časa vlade JJ pa 33,3%. (V BDP se namreč vključuje pretežni del stroškov javnega sektorja in zadeva deluje tako: če javni sektor več zaposluje in povečuje povprečne plače, s tem povečuje tudi svoj prispevek k ustvarjenemu BDP).
– Javni sektor je očitno za časa vlade JJ doživel velike spremembe. Njegovo število zaposlenih se je namreč povečalo za 28 tisoč oseb (v času vlade MŠ povečanja ni bilo), medtem ko se je število zaposlenih v gospodarstvu znižalo za 39 tisoč. Poleg tega so se v času aktualne vlade po eni od raziskav povprečne plače v Sloveniji povečale za 12,5%, v javnem sektorju pa za 17,8%, od tega najbolj v zdravstvu.
– Kar navajam zgoraj, so spremembe, ki jih ne moremo biti veseli. Do njih je lahko prišlo, ker gre za področje, na katerega lahko vlada neposredno vpliva in ta je to možnost tudi temeljito izkoristila, slej ko prej ne vedno racionalno in v korist večine državljanov.

3. Državni proračun.
– V obeh letih vlade MŠ je imel državni proračun manjši presežek (skupaj 709 tisoč), vlada JJ pa nam je v enakem času pridelala velik primanjkljaj, skupaj v vrednosti 5,8 milijarde (mrd) evrov. Pretežno sta ga povzročila dva dejavnika: velik porast stroškov v javnem sektorju j (predvsem stroškov plač) ter velik porast transferjev (dotacij, pomoči, ….); slednje nedvomno v pomembnem delu opravičuje pandemija, spodoben del pa je bil porabljen tudi za predvolilno kupovanje volivcev ter zadovoljevanje podobnih interesov.
– Primanjkljaj proračuna je država financirala z zadolževanjem.. Medtem ko se je skupni dolg proračuna pod vlado MŠ nekoliko zmanjšal, se je pod njeno naslednico povečal za 7,5 mrd, to je na 39,9 mrd evrov. Povečanje dolga je večje od zneska, ki je bil potreben za kritje proračunskega primanjkljaja, razlika pa je bila pretežno porabljena za povečanje likvidnostnih rezerv države; tako ravnanje ni vprašljivo spričo tega, da se je lani država praktično brezobrestno zadolževala.
– Pogosto se ljudje sprašujemo, kašne posledice utegne imeti, da se je sedanja vlada tako močno zadolžila. Verjetno bo to v prihodnje povzročalo težave, še precej več pa se nam jih obeta spričo tega, da je vlada tako izjemno povečala stroške javnega sektorja, ne da bi s tem tudi resneje reševala akutne težave, ki jih ima ta sektor pri izvajanju svojih aktivnosti (zdravstvo, prometna infrastruktura,…).

4. Bančni prihranki in krediti
– Občani smo (skupaj z gospodarstvom) v zadnjih dveh pandemičnih letih svoje bančne prihranke povečali za 6,0 mrd evrov in ti so ob koncu lanskega leta znašali že 34,6 mrd. Od prirasta 6,0 mrd so banke v obliki kreditov porabile le 0,8 mrd, razliko pa imajo pretežno »spravljeno« v Evropski centralni banki (ECB) in to jim povzroča zgolj stroške. ECB tako pridobljeni denar uporablja za nakupe državnih obveznic in tako tudi slovenski varčevalci dolgove svoje države pretežno sami financiramo.
– Finančna ureditev, po kateri bančni sistem v pomembni meri izvaja fiskalne aktivnosti, je slej ko prej anomalija, ki jo je povzročil neoliberalizem s politiko nizkih davkov in šibke države. Njena nenormalnost se odraža tudi v tem, da je sedanja vlada s politiko večanja zaposlenosti in plač v javnem sektorju ter obilnimi proračunskimi transferji veliko prispevala, da so se prav v času pandemije prihranki v bankah izjemo povečali.

5. Nekaj sklepnih misli
– Aktualni predsednik vlade je kot vodja nedvomno učinkovit, a žal to svojo sposobnost prednostno uporablja za utrjevanje in promocijo lastne oblasti, manj pa za zadovoljevanje skupnih koristi državljanov. Njegovo vodenje je zato tudi to pot vse prej kot učinkovito, kar kažejo tudi podatki priložene tabele. Še bolj problematično je delovala njegova vlada v letih 2004/08. Takrat smo se namreč Slovenci (predvsem gospodarstvo, manj pa ožja država) pretežno preko državnih bank kratkoročno zadolžili v tujini za dodatnih 25 mrd evrov, kar je v naslednjih letih državi povzročilo izjeme težave, še predvsem pa ogromno gospodarsko škodo.
– Po svoje imamo Slovenci srečo. Poleg vrhunskih športnikov imamo namreč tudi odlične gospodarstvenike in prav njim se moramo zahvaliti, da živimo kljub slabemu upravljanju države v povprečju dokaj dobro. Če bi bili tudi vrhnji politiki podobno učinkoviti, kot so gospodarstveniki, bi naša država po uspešnosti zelo verjetno že prehitevala Švico.

Andrej Cetinski, Sinteza, 31.3.2022

Priloga: tabela z relevantnimi podatki

1 thought on “O gospodarski uspešnosti sedanje vlade.

  1. Utemeljevati gospodarsko uspešnost neke vlade na primerjavi doseženih statističnih podatkov s podatki prejšnje vlade je zgrešeno. Spominja na primerjave koliko ur je bilo potrebno delati za kilo kruha pod prejšnjo vlado in koliko danes. To so statistične manipulacije.
    Delovanje vsake vlade je neponovljiv unikum lasten edinstvenim razmeram in pogojem delovanja v katerem se znajde neka vlada. O njeni gospodarski in splošni uspešnosti lahko sodi le zgodovina s teorijo distance in ljudstvo, ki uspešnega šefa vlade pomni še dolgo in ga ima zapisanega v svojih srcih… Marija Terezija, Franc Jožef, Tito.
    Bi pa z veseljem prebral analizo o uspešnosti države Slovenije, katero smo plebiscitarno izglasovali državljani pred tridesetimi leti, da bomo v lastni državi lažje zagotavljali in uresničevali svoje interese medsebojno in nasproti tujcem. BDP in statistični ekonomski kazalci so zanimivi le kot prikaz prerazporeditve ustvarjenega kolača pred in po ustanovitvi svoje države.
    Smo imeli v času pred ustanovitvijo svoje države več maneverskega prostora za zagotavljanje svojih interesov kot danes? Smemo izražati svoje mnenje, protestirati, se svobodno gibati, brati ustavo na glavnem trgu? Imamo res oblast ter vsi dostop do zdravnika, izobraževanja, zaposlitve, stanovanja, sodišč, enakih svoboščin, osebne varnosti in varnosti lastnine ter zagotovljeno učinkovitost državnih oblasti, ki delujejo večkrat proti državljanom kot, da bi bili v njihovi službi? Hmm…?!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.