Zakaj kriza v Sloveniji ne pojenjuje

Gospodarska kriza traja ┼że od leta 2008, pa ┼íe vedno ne ka┼że, da jo bo kmalu konec. Ekonomist Bogomir Kova─Ź v enem nedavnih komentarjev v Mladini celo pravi, da pred letom 2020 ne gre pri─Źakovati, da se bomo gospodarsko vrnili tja, kjer smo pred krizo ┼że bili. Njena trdovratnost je slej ko prej posledica tega, da je ne zdravimo pravilno, tako pa ravnamo, ker se nismo sposobni sporazumeti, kaj bi naj bili njeni klju─Źni vzroki. Naj spomnim na znanega ameri┼íkega ekonomista Krugmana, ki v svoji knjigi ┬╗Ustavimo to krizo takoj!┬ź vzroke za krizo in recepte za njeno zdravljenje razlaga povsem druga─Źe, kot to po─Źne nem┼íka kanclerka Merklova, ki tudi sicer vsej Evropi vse bolj vsiljuje svoje, oziroma ideje velikega ban─Źnega kapitala. Kako razli─Źno pojmujemo krizo, ┼żelim v tem prispevku prikazati na dveh primerih iz doma─Źih logov, pri ─Źemer gre za razmi┼íljanja, ki so bolj kot na spoznanjih akademskih ekonomistov zasnovana na gospodarskih izku┼ínjah.

Za─Źnem naj z razlago, ki jo je v ob┼íirnem intervjuju v sobotnem Delu dne 18.5 2013 predstavil Marko Volj─Ź, eden vodilnih delavcev belgijske banke KBC, pred tem pa je 12 let vodil NLB. Po njegovem je med razlogi za dolgotrajno krizo v Sloveniji, citiram, ┬╗klju─Źno to, da se nismo hoteli soo─Źiti z dejstvom, da so pri─Źakovanja dr┼żavljanov in podjetij, da dr┼żava nekaj naredi za njih, prevelika in da nikoli nismo presekali popkovine s prej┼ínjo dr┼żavoÔÇŽ.┬ź. To se da razumeti tako, da imamo ┼íe vedno prebogato socialno dr┼żavo in posledi─Źno vse ve─Źji prora─Źunski primanjkljaj, to pa naj bi bilo predvsem krivo, da nam gre gospodarsko vse slab┼íe. Ta razlaga se ujema s tem, kako na krizo tudi sicer gledajo v Bruslju, in ne presene─Źa, da so si njeni zagovorniki enotni tudi glede tega, kako jo zdraviti. Prednostno zdravilo naj bi bilo ┬╗var─Źevanje┬ź, torej zategovanje pasu ve─Źine prebivalstva. Tudi glede tega Volj─Ź ne izstopa in ocenjuje, da v Sloveniji pri var─Źevanju doslej nismo ravnali dovolj radikalno. Kot primer, ki bi naj sicer ne bil najbolj┼íi zgled, navaja baltske dr┼żave, kjer so v socialo tako zarezali, da jim je BDP padel tudi za 20 odstotkov, vendar danes zopet rastejo. Skratka: nizke pla─Źe, malo sociale in nizki davki, to je pristni neoliberalni recept za konkuren─Źnost gospodarstva, gospodarsko rast in dovolj privla─Źne donose kapitala, torej tudi za obvladovanje krize.

Sam se pridru┼żujem tistim, ki pravijo, da bomo z neoliberalnimi prijemi krizo le ┼íe bolj zaostrovali. Potrebujemo torej druga─Źna zdravila in ta bodo delovala, ─Źe bomo z njimi, kot re─Źeno, odpravljali vzroke, zaradi katerih je kriza nastala in ostaja aktivna. Ti so pri nas druga─Źni, kot so bili na primer v sosednji Avstriji, in tudi ve─Ź jih je. Po mojem razumevanju so najbolj klju─Źni naslednji:
1. Po letu 2004, ko je vladno krmilo prevzel Jan┼ía, je Slovenija pri─Źela pospe┼íeno uresni─Źevati usmeritve neoliberalizma, to je privatizacijo, deregulacijo in liberalizacijo, njihov skupni imenovalec pa je bilo bogatenje, ki smo mu dali obele┼żje dru┼żbene vrednote. V na┼íih razmerah, ko je bil velik del podjetni┼íkega kapitala ┼íe vedno v dr┼żavni lasti, so se ideje neoliberalizma mo─Źno izrodile, predvsem v naslednjih smereh: pravno je dr┼żava delovala vse slab┼íe, korupcija pa je v polno zacvetela; upravljanje in mened┼żiranje dr┼żavnega premo┼żenja se je v velikem delu spremenilo v njegovo plenjenje; splo┼íno ekonomsko okolje je postajalo vse manj prijazno potrebam trga; dr┼żavna uprava je postajala vse ┼ítevil─Źnej┼ía in manj u─Źinkovita. Na kratko: upravljanje dr┼żave je v u─Źinkovitosti na celi ─Źrti odpovedalo in tako je ve─Ź ali manj ostalo vse do danes. Ker nam klju─Źne upravljavske vzvode obvladuje predsednik vlade, je na─Źin, kako kadrujemo to delovno mesto, posredno postal osrednji vzrok, da smo kot dru┼żba za┼íli v tako resne te┼żave.
2. V ┼ítirih letih pred izbruhom splo┼íne gospodarske krize se je Slovenija v tujini neto zadol┼żila za 11 milijard evrov – prete┼żno se je zadol┼żilo gospodarstvo, nemalo pa tudi prebivalstvo -, velik del teh sredstev pa je bil porabljen neproduktivno. Te zadol┼żitve, ki so bile za tuje banke prakti─Źno brez tveganj – tveganja so namre─Ź prevzele doma─Źe banke – so po izbruhu krize povzro─Źile finan─Źno ohromelost znatnega dela gospodarstva in posledi─Źno tudi bank, danes pa so med pomembnimi razlogi za propadanje podjetij in padanje BDP.
3. Po izbruhu splo┼íne krize v svetu v letu 2008 je na┼í izvoz mo─Źno nazadoval ÔÇô od izvoza smo izjemno odvisni -, to je povzro─Źilo ob─Źuten padec BDP in zna┼íli smo se v polo┼żaju, ko s tem, kar ustvarimo, vse te┼żje pokrivamo prebogato potro┼ínjo, ki smo si jo na ra─Źun tujega zadol┼żevanja v letih pred krizo lahko privo┼í─Źili. To potro┼ínjo sedaj zaradi objektivne nuje kr─Źimo in to nam dodatno zmanj┼íuje BDP ter poglablja krizo, pa ─Źeprav smo medtem izvoz pove─Źali na raven, kot je bil pred krizo. Tudi pri nas se torej var─Źevanje, ki ni podprto z ukrepi za odpravo temeljnih razlogov za krizo, ka┼że kot strel v prazno.

Tako opredeljenih vzrokov za krizo, kot jih navajam, seveda ne gre zdraviti z neoliberalnimi recepti, to je prednostno z omejevanjem socialne dr┼żave. Ve─Ź uspehov si lahko obetamo od scenarija, ki vklju─Źuje naslednje klju─Źne postavke:
ÔÇó Korenito pove─Źati u─Źinkovitost upravljanja dr┼żave, kar je prednostno pogojeno s tem, da nam vlado vodi oseba, ki je eti─Źno neopore─Źna in ve┼í─Źa vodenja ve─Źjih socialno-ekonomskih sistemov. Rezultati dobrega upravljanja naj bi se predvsem tako odrazili: pravno dr┼żava deluje vzorno, korupcija pa je mo─Źno omejena; gospodarsko okolje je trgu prijazno, podobno kot v sosednji Avstriji; vlada gospodarski razvoj usmerja tako, da se optimalno izkori┼í─Źa konkuren─Źne prednosti, ki so nam dane; upravljavski nadzor podjetij v lasti dr┼żave je zelo kvaliteten; dr┼żavna uprava je u─Źinkovita, tudi pri pobiranju davkov in omejevanju sive ekonomije; javni sektor deluje na sploh u─Źinkovito in stro┼íkovno racionalno.
ÔÇó Strokovno domisliti in pospe┼íeno izvesti finan─Źno pa tudi upravljavsko sanacijo ve─Źjih, tr┼żno perspektivnih podjetij in bank.
ÔÇó Pospe┼íiti investicijsko porabo, ┼íe predvsem v delu, za katero so na razpolago evropska sredstva.
ÔÇó Postopno ÔÇô poudarek je na postopnosti – sanirati prora─Źunski primanjkljaj dr┼żave, prednostno z ve─Źanjem dav─Źnih prihodkov (rast BDP, manj sive ekonomije in u─Źinkovitej┼íe pobiranje davkov, ve─Źja dav─Źna obremenitev premo┼żnih, vi┼íji DDV, delna odprodaja dr┼żavnega premo┼żenja), v enem delu pa z omejevanjem finan─Źne porabe javnega sektorja, ┼íe predvsem na ra─Źun njegovega bolj racionalnega tro┼íenja. Za tak scenarij sanacije prora─Źunskega primanjkljaja je v ustavo zapisano zlato finan─Źno pravilo odve─Ź, saj gre pri njem za orodje, s katerim ┼żeli neoliberalizem predvsem ubijati socialno dr┼żavo.

Za zaklju─Źek ┼íe to. Z u─Źinkovitim izvajanjem protikriznega scenarija, o katerem govori ta prispevek, bi Slovenija v petih letih lahko ponovno postala spodobna evropska dr┼żava, ki gospodarsko uspe┼íno dohiteva sosednjo Avstrijo, glede socialnega okolja in spo┼ítovanja splo┼ínih dru┼żbenih vrednot pa se prepoznavno zgleduje pri Skandinavcih. Ali se bo to res zgodilo, je najbolj odvisno od pripravljenosti aktualnih politi─Źnih veljakov, da tako spremenijo kadrovanje za mesto predsednika vlade, da bodo to, vodstveno najbolj zahtevno delo v dr┼żavi, smele opravljati le osebe, ki to res znajo in jim je spri─Źo njihove po┼ítenosti tudi sicer vredno zaupati.
Andrej Cetinski

2 odzivov na Zakaj kriza v Sloveniji ne pojenjuje

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.