Kratko poro─Źilo o delovanju v letu 2020

SINTEZA-KCD nedvomno spada med dejavne iniciative civilne dru┼żbe. To posebej poudarjamo zato, ker je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo in ┼ítevilnimi prepovedmi in omejitvami zbiranja, sestajanja, skupnega delovanja. ─îeprav dobr┼íen del na┼íih najbolj aktivnih ─Źlanov spada v ┬╗generacijo 65+┬ź, nam je uspelo v zelo kratkem ─Źasu nadomestiti sestanke v ┼żivo z organiziranimi tele-konferencami (TK), da smo svoje delo lahko nemoteno nadaljevali in ga deloma celo nadgradili. Za vsak sestanek ali TK, ki jih praviloma imamo vsak drugi torek, je bil oblikovan zapisnik, ki danes predstavlja osnovo za podrobnej┼íi pregled na┼íega delovanja.

Če obseg te dejavnosti prevedemo v nekaj številk, dobimo naslednjo sliko:
  1. ┼átevilo obi─Źajnih sestankov PS: 9;
  2. Število tele-konferenc: 18;
  3. V letu 2020 so ─Źlani SINTEZE-KCD objavili preko 20 ─Źlankov v tiskanih medijih in nekajkrat nastopili v ┼żivo v avdio-vizualnih medijih.
  4. Udele┼żba na vseh 27 sestankih je bila med 10 in 20 ─Źlanov in se spreminja v odvisnosti od obravnavane tematike in oblike sestanka – pri telekonferencah la┼żje sodelujejo ─Źlani iz vse Slovenije.

Nekaj kratkih vsebinskih poudarkov o delu v letu 2020.

DRUGI TIR ÔÇô Slovenski TITANIC

KO SE LADJA POTAPLJA JE ─îAS, DA ORKESTER PRENEHA IGRATI !

(Pojasnilo h kazenski ovadbi in obto┼żnici ministra Jerneja Vrtovca)


Razlogi za pregon na videz “ni─Ź krivega” in v┼íe─Źnega ministra Vrtovca so ┼ítevilni. Bistvo 11 strani dolge obto┼żnice pa povzemamo tukaj:

  1. V SLO je velika ve─Źina dr┼żavnih infrastrukturnih investicij megalomansko predimenzioniranih in napihnjenih, posebej ┼íe odkar dobivamo tudi EU sredstva, kajti projekt, ki kandidira za EU denar mora biti dovolj velik in megalomansko pre-napihnjen, da pride v konkuren─Źni izbor. In odkar je SLO ─Źlanica EU, se je zato po dolgem in po─Źez silno razcvetela korupcija. Pod EU sredstva ┼ítejem tudi posojila EIB banke in EBRD banke.
  2. Razcvetela pa se je tudi fantazija neumnosti in samopa┼ínosti projektantov in arhitektov, katere vi┼íek je zdaj pomi─Źna streha v cerkvi na kartuziji v ┼Żi─Źah. Vendar, pri Kartuziji gre za 2 milijona, pri vladnem 2 tiru gre za 2 milijardi. Na 3 razvojni osi gre za stotine milijonov. In vedno se najdejo super drage variante, katerih ┼íkoda ÔÇô cena, ki jo na koncu pla─Źamo davkopla─Źevalci, niso le pregre┼íno prepla─Źane korupcijske milijarde, pa─Ź pa tudi nepovratno degradirano okolje ÔÇô Glin┼í─Źica in Tinjansko hribovje, pri 3 Razvojni osi pa celo ru┼íenje mnogih doma─Źij in ─Źlove┼íkih bivali┼í─Ź ter degradacija obdelovalnih kmetijskih zemlji┼í─Ź. Ob tem pa spomin ne more mimo megalomanskih propadlih dr┼żavnih investicij v biv┼íi Jugoslaviji, ki so povzro─Źile enako uni─Źevanje okolja in so nas stale desetletja zaostanka ekonomskega razvoja.
  3. Leta 2014 kmalu po Cerarjevi sanjski zmagi na volitvah, je nova resnica obsijala Slovenijo in pri─Źa smo bili novemu butalskemu izumu, to je “Korupcija na zakonit in eti─Źni pogon”. Miro Cerar & Rajko Pirnat, sta inovirala in patentirala prevaro desetletja, njena zapeljiva sku┼ínjava pa je v formuli: ┬╗ko korupcijo skrije┼í – imputira┼í v ZAKON, korupcija izgine , saj postane zakonita in nevidna, skratka korupcije ni ve─Ź. Infrastrukturni projekti pa postanejo sladko jabolko pregre┼ínega navdiha za vsako novo garnituro na oblasti, in celo na─Źin funkcioniranja politike za ve─Ź generacij.
    Pri 2 tiru je ta sladkost ┼íe posebej izrazita in se vle─Źe ┼że skozi 3 vlado. Predmet tega navdiha je 45 letna koncesija, ki jo podeljuje (ZUIGDT- zakon o upravljanju in izgradnji 2 tira) podjetju 2TDK, ki je v lasti dr┼żave. Solastni┼ítvo tujega vlagatelja pa je zgolj kamufla┼ża za prevaro in mednarodno pokritje projekta, katerega ┼żrtev bo slovensko gospodarstvo, slovenski davkopla─Źevalci in nepovratno degradirano okolje. Bistvo vse sladkosti pa je v tem, da je v 8 ─Źlenu tega zakona omogo─Źena nenamenska poraba v vi┼íini 20 % , obseg in vi┼íino prihodka pa s taksami in predpisi dolo─Źa dr┼żava, to je vsakokratna oblast. Na ta na─Źin je preko zakona omogo─Źeno financiranje volilnih kampanj do leta 2065. Zato je vladni 2tir pregre┼íno sladko jabolko navdiha, ki se mu nobena oblast no─Źe odpovedati in vsi po vrsti pozabljajo kaj so govorili pred volitvami.
  4. Pred volitvami 2018 so vse politi─Źne stranke orkestrirano kritizirale zakon o 2TDK, ko pa so se same povzpele na oblast, o nasprotovanju ni bilo ve─Ź ne duha, ne sluha. Nadzorne institucije – Ra─Źunsko sodi┼í─Źe RS (R─ŹS) in KPK pa so zvesto gledale stran. R─ŹS, Toma┼ż Vesel ÔÇô ┼że dve leti in 3 mesece odla┼ía z revizijo investicijskega programa tega projekta, ─Źeprav bi prav R─ŹS projekt s tolik┼ínimi nezakonitostmi in kr┼íitvami z lahkoto zaustavilo. KPK pa ┼íe danes modro mol─Źi o tem, da ji je Cerarjeva vlada 2017 odredila zgolj eno dnevni (to je 24 urni) rok za izdajo mnenja o korupcijskem tveganju tega spornega zakona. Opravilno nesposobno in pristransko Ustavno sodi┼í─Źe RS pa vsebinskih prito┼żb nikoli ni obravnavalo, oziroma jih serijsko zavra─Źa in me─Źe v ko┼í brez obrazlo┼żitev.
  5. Glede na povedano lahko na kratko strnemo bistvo te zgodbe v kateri se vse varovalke z ministrom na ─Źelu popustile. To je zgodba o tem o kako so Butalci dokon─Źno premagali pamet. Pri tem jim ┼żal veselo asistira inkriminirani minister, ki se enako kot vsi slovenski mediji delajo nevedne in se kot klop oklepajo, tega 20 let starega in povsem zastarelega projekta.
  6. Ob referendumu 2017 in 2018 so “desne” stranke SDS, NSi in GOD pridno zbirale podpise, proti zakonu. Problem je seveda obravnaval tudi DZ. O tem obstoja pisni dokument DZ ÔÇô sklepi komisije za nadzor javnih financ in prora─Źuna (KNJF), ki ga prilagamo. Sklepi so bili sprejeti prakti─Źno soglasno. Celo ve─Ź, 20.02.2019 so poslanci DZ na seji KNJF tako pozicija kot opozicija skupaj sprejeli tudi to─Źko 1 in to─Źko 4 to je, da IP za 2tir revidira Ra─Źunsko sodi┼í─Źe. ┼Żal pa moramo glede R─ŹS ugotoviti povsem neodgovorno zavla─Źevanje zadeve s strani R─ŹS. Prav tako pa tudi minister ni naredil ni─Ź, da si pridobi revizijsko poro─Źilo, sam pa je kot minister ravnal povsem nasprotno. V nasprotju z 2 to─Źko je vseskozi ignoriral sklep, da preveri alternativne re┼íitve, kar bi moral minister sicer storiti v 6 mesecih. Sicer pa je imel dol┼żnost to storiti ob prevzemu funkcije na za─Źetku svojega mandata.

Poleg pri─Źujo─Źe ovadbe in obto┼żbe je podana tudi ovadba in obto┼żnica mag. Toma┼ża ┼átebeta proti kolektivnemu storilcu – ne pa ministru, ki pa po na┼íi oceni seveda ne more spremeniti ni─Źesar, kajti kolektivna odgovornost nas vedno pokoplje in na koncu vse skupaj postane zgolj dimna zavesa za neukrepanje. Zato ne pristajamo nanjo, ampak terjamo individualno odgovornost ministra na funkciji, ministra kot nosilca javnih pooblastil in oblastne mo─Źi.
Minister, ki no─Źe, ali ga je strah storiti karkoli in ne stori ni─Źesar, ─Źeprav bi moral ukrepati in ustaviti projekt, je vsekakor prvi odgovoren, ─Źeprav on seveda ni edini odgovoren. Namesto tega pa smo pri─Źa, da se minister z zavo┼żenim projektom celo hvali. Ob tem ko Italijani v FJK ┼że brusijo no┼że za zaustavitev projekta.
Klju─Źna pot do konca agonije tega Titanic projekta, je izvedba PROJEKTA NA KLJU─î z mednarodnim javnim razpisom in z limitirano ceno in po alternativni trasi, ki ne bo ogro┼żala vodnih virov, kra┼íkega podzemlja in naravnega okolja in prihranili bomo ve─Ź kot 2 milijardi, ki jih seveda krvavo potrebujemo drugje.
Sedanji ─Źas terja tudi revizijo mi┼íljenja in glasnost tistih, ki si ┼íe upajo razmi┼íljati brez predsodkov, in s svojo glavo. Pri tem bi morali biti ministri prvi, ki si to ┼żelijo, ne pa da be┼żijo, mol─Źijo in se skrivajo pred vpra┼íanji na katera nimajo odgovora. Molk organa je prav tako kaznivo dejanje !
*
To pojasnilo po┼íiljam v objavo Slovenski tiskovni agenciji STA, Nacionalni tiskovni agenciji NTA ter vsem medijem – 350 naslovnikom. Ovadbo in obto┼żnico v celoti dobite na internetni povezavi.
Stali┼í─Źe Italije pa je prikazano tukaj.

Po pri─Źakovanju, da bo oblast morda sre─Źala pamet, mnogi ljudje ─Źakajo na ─Źude┼ż, da bo oblast vendarle spregledala, saj si ┼żaga vejo na kateri sedi. Ker se to ni zgodilo in ni realno da se bo, naj se zgodi, kar se je moralo zgoditi. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo ┼íe javnost. In seveda sodi┼í─Źe!
Pozivamo vse medije naj ne bodo pogrebci lastne nesposobnosti, naj bodo kon─Źno glasni in nepristranski za pravo stvar. Vsekakor pa ne smejo ravnati tako kot je pri TE┼á6 neko─Ź ravnala RTVSLO!
Opazka, da je zdaj prepozno, ne ┼íteje. Bolje pozno kot nikoli, ─Źeprav nikoli ni prepozno ! Za prave stvari, je vsak ─Źas pravi !

Ljubljana 13.04.2021 Vili Kova─Źi─Ź, dr┼żavljan K.

Novinarska konferenca

Na novinarski konferenci (25.3.2021), ki je potekala ob ustanovitvi Nacionalnega sveta za demokrati─Źno spremembo volilnega sistema, so sodelovali Emil Milan PINTAR, predsedujo─Źi Sintezi ter ugledna akademika dr. Ciril RIBI─îI─î in dr. Miran MIHEL─îI─î

POSNETEK

STA: V okviru Sinteze KCD aktivnosti za spremembe volilnega sistema
Ljubljana, 25. marca – V Sintezi – Koaliciji civilne dru┼żbe za prenovo so ustanovili Nacionalni svet za demokrati─Źno spremembo volilnega sistema. ┼Żelijo pripraviti tak┼íen volilni sistem za volitve v DZ, ki bi volivcem prinesel ve─Ź vpliva in zagotovil bolj enakomerno zastopanost vseh krajev v Sloveniji. Javno razpravo z volivci na─Źrtujejo za jesen.
Predsedujo─Źi Sintezi Emil Milan Pintar je na dana┼ínji novinarski konferenci ocenil, da je Slovenija v veliki razvojni in strukturni krizi. Kot je dejal, so “nova normalnost” postali sistemska korupcija, klientelizem in nepotizem, dr┼żava pa je ─Źedalje pogosteje predmet obravnave evropskih institucij.
Eden od glavnih razlogov za to, kar se dogaja, je po njihovem mnenju volilni sistem. Po njegovih besedah se je namre─Ź postopno vzpostavila strankokracija, kar ima za posledico negativno kadrovsko selekcijo. Civilna dru┼żba pa je dale─Ź od tega, da bi imela kakr┼íen koli vpliv.
Zato so se, kot je pojasnil, odlo─Źili ustanoviti Nacionalni svet za demokrati─Źno spremembo volilnega sistema. Kot navajajo v Sintezi, je sodelovanje potrdilo ve─Ź kot 60 uglednih osebnosti, tudi nekdanji politiki in ustavni sodniki. Oblikovali so delovno skupino, ki pripravlja predlog novega volilnega sistema. Po Pintarjevih navedbah so v njej poleg njega ┼íe Ciril Ribi─Źi─Ź, Miran Mihel─Źi─Ź in Matja┼ż Ma─Źek, vsi pa so se v preteklosti ┼że ukvarjali z vpra┼íanji volilnega sistema.
Mihel─Źi─Ź je danes pojasnil, da nameravajo oblikovati predlog kombiniranega kompenzacijskega volilnega sistema. Sistem bi imel 44 volilnih okrajev, ki bi bili razdeljeni v pribli┼żno 11 volilnih enot. Volivec bi imel dva glasova. S prvim bi volil konkretnega kandidata – to bi lahko bil kandidat stranke ali pa civilne dru┼żbe oz. neodvisni kandidat -, z drugim bi volil stranko kot tako.
┼Żelijo tudi, da bi se zni┼żalo ┼ítevilo zahtevanih podpisov za kandidiranje neodvisnih kandidatov in da bi volivci dobili o kandidatih bolj┼íe informacije. Za obvezno volilno udele┼żbo, o kateri so se pogovarjali, pa po Mihel─Źi─Źevih besedah ni bilo veliko navdu┼íenja. Na vsak na─Źin pa je treba spodbujati ve─Źjo volilno udele┼żbo, je poudaril.
Kot je pojasnil Ribi─Źi─Ź, i┼í─Źejo kombinacijo, da se sistem demokratizira in volivcem z dodatnim glasom za poslance omogo─Źiti, da dolo─Źijo “druga─Źen vrstni red, kot si ga je zamislilo vodstvo neke politi─Źne stranke”. Mihel─Źi─Ź je izpostavil tudi, da sedaj nekateri volilni okraji ostajajo brez poslancev, pri sistemu, o katerem razmi┼íljajo, bi vsak dobil vsaj enega.
Pogovarjajo se tudi o re┼íitvi, ki bi omogo─Źala odpoklic poslanca, “ki je izdal program, na podlagi katerega je bil izvoljen”, je ┼íe povedal Pintar. Napovedal je, da bodo o re┼íitvah, ki jih bo pripravila delovna skupina, razpravljali v okviru omenjenega nacionalnega sveta, nato pa za jesen na─Źrtujejo javno razprav

Smu─Źarski poleti in volitve

Ko smo prej┼ínji ─Źetrtek na Kongresnem trgu predstavljali projekt o demokratizaciji volilnega sistema, se je pokazalo, kako zapleteno je upo┼ítevati vse vrste omejevalnih ukrepov in priporo─Źil, da ne bi pri┼ílo do oku┼żb, da nas ne bi obravnavali kot demonstrante ali oglobili, kot so tiste, ki so hoteli na cesti pote┼íiti ┼żejo ali lakoto, ki so kolesarili proti parlamentu, spregledali ob─Źinsko ali regionalno mejo, nosili transparente, trobili, zahtevali ┼íolo ali glasno brali ustavo.
┼áe najbolj varno je zato bilo, da sem ostal doma in v skladu z vladnimi navodili z doma─Źega kav─Źa spremljal smu─Źarske polete v Planici. Ob tem sem razmi┼íljal o podobnostih in razlikah glede pravil, ki veljajo za polete in volitve.

Pravila o poletih se sproti posodabljajo, volilni sistem pa je nespremenjen ┼że od leta 2000. Pri ─Źemer so smu─Źarska pravila bolj prepri─Źljiva od volilnih.
Postopno je vse ve─Ź dr┼żav, ki prednosti obeh sistemov kombinirajo do te mere, da jih uvr┼í─Źamo v skupino s kombiniranim sistemom.
Slabo bi se kon─Źalo, ─Źe bi trener skakalcev ┼ítiri─Źlansko ekipo neke dr┼żave izbiral glede na osebne simpatije, in ne glede na njihove sposobnosti, talent, izku┼ínje in dnevno formo.
Doslej so lahko politi─Źne stranke volivcem uspe┼íno vsiljevale svoje kandidate, po uvedbi kombiniranega sistema pa bi imeli odlo─Źilen vpliv na izvolitev poslancev volivci.
Kombinirani sistem morda ni tako enostaven kot ve─Źinski. Ko pa je v veljavi dalj ─Źasa, ga volivci prepoznajo kot skladnega z na─Źeli sorazmernosti, enakosti in pravi─Źnosti ter si ga ne pustijo ve─Ź vzeti.

Ciril Ribi─Źi─Ź, 3. april 2021, v Dnevnikovem Objektivu

Abeceda javnega zdravstva

Akademik prof. dr. Marko No─Ź je predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana.

Javno, dr┼żavno, zasebno?
Kaj je javno zdravstvo?
Kdo je zasebnik koncesionar in kdo je zasebnik, ki ne deluje v javnem zdravstvenem sistemu?
Kako lahko izvajalec postane del javne zdravstvene mre┼że?
Sta dr┼żavna in zasebna medicina v javnem zdravstvu lahko komplementarni?

Vsa trobila porajajo─Źe se diktature

Demokracija v Sloveniji postaja ogro┼żena, kot v ─Źasu po osamosvojitvi ┼íe ni bila. Kot EU je prav, da se tudi Slovenija postavi za svojo lastno ustavo.

Katarina Barley meni, da bi Bruselj glede medijskega problema Poljske, Mad┼żarske in Slovenije moral pokazati ve─Ź poguma.
Podpredsednico evropske komisije za vrednote in transparentnost V─Ťro Jourovo skrbijo nadaljnji poskusi spodkopavanja stabilnega financiranja in neodvisnosti STA ter pogosti verbalni napadi na novinarje.

dr. Janez Markeš:
Med slovenskim dr┼żavnikom Francetom Bu─Źarjem in nekdanjo nem┼íko pravosodno ministrico Katarino Barley bi lahko videli podobnosti. Oba sta se na evropski parlament naslovila s tezo, da je treba odre─Źi denarna sredstva dr┼żavi, ki krati temeljne demokrati─Źne norme. Bu─Źar je leta 1988 kritiko izrekel proti Jugoslaviji, Barleyjeva te dni proti Sloveniji.
Da bi si nazaj priborila donedavna ┼że samoumevne standarde demokracije in svobode neodvisnega govora, pa bo morala kaj narediti tudi slovenska dr┼żavljanska javnost sama. Predsednik vlade Janez Jan┼ía Slovenije namre─Ź navznoter in navzven ni le osramotil, zdaj je ogrozil tudi ┼że njene vitalne demokrati─Źne interese in po┼íkodoval temeljne vrednote slovenske demokracije.
Korporativizem velikega komisariata za tisk
Katarina Barley, ki je evropska poslanka, je za avstrijski Die Presse povedala, da bi Bruselj glede medijskega problema Poljske, Mad┼żarske in Slovenije moral pokazati ve─Ź poguma. Slovenija je padla v neizmerno in ┼íe do nedavnega nepredstavljivo mednarodno sramoto. Pozornost poslanke je poleg splo┼íne Jan┼íeve musolinizacije medijskega prostora prav posebej pritegnil problem STA, torej nacionalne, dr┼żavne tiskovne agencije.
Njegova agenda ka┼że podobnosti z Mussolinijevo v tridesetih letih prej┼ínjega stoletja: iz STA napraviti veliki komisariat za tisk, ki se uradno ne bo vtikal v svobodo besede in izra┼żanja. Toda kot je povedal njegov ideolog in snovalec ekonomskega in politi─Źnega korporativizma Alfredo Rocco, se ne bo dovolila nobena medijska dejavnost zoper nacionalni interes, zoper zvestobo domovini in zoper vodja gibanja. In Mussolini je svojo politi─Źno kariero, prav podobno kot Jan┼ía in Orb├ín, za─Źel kot skrajni levi─Źar (kot trockist), kot zagovornik na─Źela nenehne revolucije.
Jan┼ía, kot brez sramu razkrivajo njemu naklonjene ┬╗oglasne deske┬ź, portali za diskvalifikacijo, si je, kot ka┼że, zamislil, da bi po tem vzorcu privatiziral STA. Da bi to dosegel, se je osredoto─Źil na strokovno in osebno diskvalifikacijo direktorja Bojana Veselinovi─Źa. Igra po zgledu iz Mad┼żarske poteka ─Źez vzvode mo─Źi in denarja.
Musolinizacija medijske demokracije je druga klofuta demokraciji in spet nekaj, kar nalaga polena na ogenj neizmerne nacionalne sramote. V toliko kritiziranem socializmu, ko sta bila Jan┼ía in Orb├ín ┼íe zagreta mladinska funkcionarja vsak svoje veje komunisti─Źnega podmladka dr┼żavnih Partij, je domala vsak Mad┼żar na Slovenijo kot najrazvitej┼ío republiko Jugoslavije gledal s spo┼ítovanjem in zavistjo. Zdaj Jan┼ía, kot domnevno osrednji lik diskontinuitete, osamosvojitev Slovenije od ┬╗komunisti─Źne┬ź Jugoslavije utemeljuje s servilno podlo┼żnostjo Mad┼żarski in Viktorju Orb├ínu.
Te┼żko bi spet na┼íli ve─Źjo ┼żalitev za tiste svobodomiselne ter intelektualno neodvisne Slovence, ki so vse od pomladi narodov do dana┼ínjega dne mislili lastno nacionalno dr┼żavnost v smeri postajanja umne dr┼żave. Tu je zanje vrag vzel ┼íalo.
Bilo je leto 1988, ko je bil France Bu─Źar povabljen v evropski parlament v Strasbourg. Tedaj so tam obravnavali demokracije srednje in vzhodne Evrope in Bu─Źarjevo stali┼í─Źe je bilo podobno, kot je bilo zdaj stali┼í─Źe nem┼íke socialdemokratke Katarine Barley. Svetoval je EU, naj finan─Źno ne pomaga Jugoslaviji, kajti to je edino, kar bo oblast res prizadelo. Nedemokrati─Źne re┼żime je namre─Ź mogo─Źe ustaviti le z ekonomskimi prijemi.
Pozabili na─Źela iz osemdesetih let
Bu─Źar in skupina okrog Nove revije pa tudi mnogi drugi kriti─Źni intelektualci so prihodnjo Slovenijo videli v ideji moderne dr┼żave s strogo lo─Źenimi vejami oblasti, spo┼ítovanjem medijske svobode in predvsem temeljnih ─Źlovekovih pravic.
Pred dobrim tednom je nekdanje snovalce Nove revije neznansko razburil Jan┼íev ┬╗─Źivk┬ź, ─Źe┼í da je ┬╗pojav in pomen┬ź mad┼żarske televizije Nova 24 mogo─Źe primerjati z nastankom Nove revije ┬╗na za─Źetku slovenske pomladi┬ź. V skrajni ogor─Źenosti so se odzvali trije glavni in odgovorni uredniki, Spomenka in Tine Hribar ter Boris A. Novak, izrazili prezir do Jan┼íeve izjave in zavrnili vsakr┼íno povezavo Nove revije z Novo 24.
Zapisali so nekaj pomembnega in programsko aktualnega, namre─Ź, da je bila Nova revija ┬╗disidentsko dejanje dr┼żavljanskega, intelektualnega in umetni┼íkega odpora zoper razpadajo─Źi totalitarni dru┼żbeni sistem┬ź, medtem ko je Nova24TV ┬╗pompozno, neumno in nevarno trobilo porajajo─Źe se diktature┬ź. ┼áe ve─Ź, zapisali so nekaj kar najbolj aktualnega, namre─Ź: ┬╗Bolj bi bila na mestu primerjava Nove24TV s Komunistom, glasilom Zveze komunistov v ─Źasu najgloblje represije. V skladu s stalinisti─Źnimi rituali Jan┼ía in njegovi opri─Źniki zdaj proslavljajo uspe┼íno opravljeno prvo uradni┼íko ‘petletko’.┬ź
Poanta je na dlani: glede Jan┼íe in njegovih politi─Źnih metod ni ve─Ź nesporazuma. Na tiso─Źe ljudi, ki so ga podpirali od leta 1988, ko je bil zaprt v voja┼íkem zaporu, in so ga podpirali z mislijo na moderno dr┼żavo in zahtevo po odprti demokraciji, se po toliko letih ne more ve─Ź slepiti, da je Jan┼ía demokrati─Źna alternativa in da ni del natanko enakega problema, kot je bila stara Partija v povojni Jugoslaviji in kot je bil Mussolini v predvojni Italiji.
Kar sta storila Orb├ín in Jan┼ía, gre v paradoks. France Bu─Źar je leta 1993 napisal knjigo Prehod ─Źez rde─Źe morje, ki prikazuje, kako je Sloveniji po nacionalnem programu iz rde─Źega enoumja galantno uspelo preiti v ustavno demokracijo. Tedaj si ve─Źina dr┼żavljanov ni predstavljala, da bo disidentski ┬╗junak┬ź ─Źez toliko let skupaj z Orb├ínom morje demokracije prehajal vzvratno, iz ustavne demokracije v obnovo Mussolinijevega dru┼żbenega modela, ki se je v zgodovino zasidral pod pojmom fa┼íizem. Naslednji pojem, ki ga bodo Jan┼íevi mediji utrjevali v javnosti, korporativizem in pripravljanje terena za privatizacijo STA, je uvod v to. Cilj je korporativna ekonomizacija dru┼żbenih odnosov v kritiki kapitalizma, vendar tako, da bo ideologija neoliberalizma obstala, da bo, kot ka┼żejo primeri napada na javno zdravstvo, slu┼żila kapitalizaciji nacionalne novobogata┼íke elite.
─îas za nesporazume je potekel
V tako postavljenem konceptu so Jan┼íi pod no┼ż pri┼íli novinarji, uredniki in sploh mediji, ki so zavezani profesiji in ne njemu ali Viktorju Orb├ínu. Kar se danes po Jan┼íevih besnih napadih na direktorja STA dogaja Bojanu Veselinovi─Źu, ne pomeni le napada nanj osebno, temve─Ź na vsakogar izmed nas, ki smo medijskemu udejstvovanju v gabaritih moderne dr┼żave in demokracije posvetili ┼żivljenjsko kariero. To je napad na temelje evropske razsvetljenske tradicije. Tak┼íno je tudi sporo─Źilo zaskrbljenih evropskih poslancev, ki so na ustrezni ravni na─Źeli vpra┼íanje neprimernosti totalitarne politi─Źne metode v treh dr┼żavah ─Źlanicah EU: na Mad┼żarskem, Poljskem in v Sloveniji.
Mnogi bi ┼íe vedno radi verjeli, da Slovenija ni kakor Poljska ali Mad┼żarska, kajti doslej so bili Jan┼íevi politi─Źni in osebnostni izpadi videti kot neke vrste nesporazum. Toda vzorci so ─Źvrsti in konstantni, v vsej neracionalnosti ka┼żejo znake globoke racionalnosti, ─Źetudi sprevr┼żene. Tudi v Mussolinijevi ideji velikega komisariata za tisk ni bilo nikakr┼ínega nesporazuma. Jan┼ía ve, kaj dela, in kdor danes tega no─Źe videti, pred zgodovino postajanja slovenske demokracije nima ve─Ź opravi─Źila. ─îas za nesporazume je potekel.
Enako velja za novinarstvo in profesijo. Bilo bi neprimerno in ne─Źastno, ─Źe bi za slovensko medijsko svobodo in ustavno zagotovljeno neodvisnost novinarske profesije ve─Ź naredili neslovenski evropski poslanci kot novinarji sami. Tako kot se je bilo treba postaviti za avtonomijo nacionalne RTV, je treba zavezujo─Źe ubraniti javni prostor, postopke demokracij in javni interes na primeru STA in Bojana Veselinovi─Źa. STA je namre─Ź reprezentant demokrati─Źne umne dr┼żave in ne dekla njenega izvr┼ínega organa, torej vlade, ki je postala politi─Źni plen Janeza Jan┼íe.
Ubraniti javni prostor na podro─Źju medijev ÔÇô STA in RTV sta glede tega vzor─Źna ÔÇô pomeni ubraniti pravi slovenski nacionalni interes, v katerem se demokraciji umne dr┼żave pridru┼żuje tudi socialno-kulturni karakter. Ta je v tem kulturnem prostoru omogo─Źil obstanek, pohod in prehod naroda v moderno dr┼żavo. Oblike sprejemanja druga─Źe misle─Źih in druga─Źnih, oblike emancipacije zapostavljenih dru┼żbenih skupin so znak mo─Źi in ne slabosti umne dr┼żave. Kar dela Jan┼ía, je slabljenje umne dr┼żave v imenu mo─Źi. Po Mussolinijevem in Roccovem zgledu obra─Źa smer dogajanja po vseh bistvenih to─Źkah: dr┼żavo peha nazaj v nacionalizem in predmoderno partijsko oziroma korporativno vodeno celico velike koalicije evropskih Protievropejcev.

Skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spo┼ítovanja demokracije je danes drugi─Ź razpravljala o razmerah v Sloveniji – Nastop premierja Janeza Jan┼íe in spor z vodjo skupine Sophie in ÔÇśt Veld glede predvajanja videa o napadih na novinarje v Sloveniji ÔÇô video.

┬╗Jan┼íeva zaseda evropskemu parlamentu je bila nevljudna┬ź

Kako iz politi─Źne krize

Slovenija ima s politiko ┼że ves ─Źas te┼żave, te pa se zadnja leta ┼íe stopnjujejo. Posledice so za nas dr┼żavljani bridke, saj slaba politika ne zmore dr┼żave dobro upravljati. Osrednjo vlogo ima pri zadevi predsednik vsakokratne vlade, ─îe naj bo ta upravljavsko uspe┼íen, mora namre─Ź zadovoljiti dva klju─Źna kriterija: a)usposobljen mora biti za vodenje zahtevnih sistemov; b)zavezan mora biti demokrati─Źnim vrednotam, od katerih so ┼íe posebno pomembne po┼ítenost ter zavra─Źanje la┼żi, politi─Źnega nasilja in razdvajana dru┼żbe. Res dober je lahko le predsednik, ki zadovoljuje oba navedena kriterija. Slab┼íi, a pogosto ┼íe vedno sprejemljiv je ta, ki slabo zadovoljuje prvi kriterij, drugega pa dobro. Najslab┼íi pa je predsednik, ki dobro zadovoljuje prvi kriterij, slabo pa drugega.
V samostojni Sloveniji smo doslej imeli 10 oseb, ki so nam vodile vlado. Nobena od njih ni bila prav uspe┼ína, saj je ve─Źina slabo zadovoljevala prvega od gornjih kriterijev. Tudi pri drugem ni ┼ílo brez te┼żav, a te obi─Źajno niso bile kriti─Źne. Za enega od predsednikov pa omenjeno ne velja, saj je kot vodja mo─Źan, a ima ┼żal resne te┼żave pri dojemanju demokrati─Źnih vrednot. Vlade zato ne zmore uspe┼íno voditi. Najve─Ź ┼íkode nam je doslej povzro─Źil v mandatu 2004/08; takrat je namre─Ź med drugim dopustil, da se je Slovenija nerazumno zadol┼żila v tujini, zaradi ─Źesar se je v naslednjih letih nebogljeno podredila tujemu plenjenju na┼íe skupnega premo┼żenja, pa tudi v drugih oblikah je utrpela veliko ┼íkodo. Leta 2012 je isti predsednik dobil ponovno prilo┼żnost, da nam je za eno leto vodil vlado, tudi to pot vse prej kot uspe┼íno. Zgodba se je ponovila, saj nam od lanskega marca vlado ┼że tretji─Ź vodi. Tokrat ga mo─Źno obremenjujejo problemi v zvezi s pandemijo, a mu ostaja ┼íe vedno dovolj mo─Źi za izvajanje obse┼żnih kadrovskih in sistemskih sprememb, ki naj bi mu po vzoru sosednje Mad┼żarske omogo─Źile avtoritarno vladanje. S takim po─Źetjem povzro─Źa dr┼żavi te┼żko popravljivo ┼íkodo, ki se za sedaj predvsem odra┼ża v vse ve─Źji razdvojenosti dru┼żbe in splo┼íni eroziji eti─Źnih vrednot. Ne gre pa prezreti, da je ob takih dose┼żkih dele┼żen polne podpore predsednika dr┼żave.
Med na┼íimi politiki ni najti osebe, ki bi lahko u─Źinkovito vodila vlado. Razlogov za to je nedvomno ve─Ź, sam pa prepoznavam predvsem dva. Eden je neprimeren volilni sistem, ki nam je demokracijo spremenil v strankokracijo, to je vladavino politi─Źnih strank, ki se z resnim upravljanjem dr┼żave le ┼íe obrobno ukvarja, prednost pa daje zadovoljevanje ┬╗posebnih┬ź interesov. Kot drugo nam probleme povzro─Źa uveljavljeni model oblikovanja vlade, ki politiko, namesto da bi jo zavezoval k sodelovanju, vse bolj sovra┼żno razdvaja, so─Źasno pa mo─Źno omejuje mo┼żnosti, da bi se za vodenje vlade zavzemale osebe, ki zadovoljujejo oba v uvodu navedena kriterija.
Slovenija je nedvomno v resni politi─Źni krizi. Njena sanacija naj bi izhajala iz uspe┼ínih izku┼íenj, ki jih ima gospodarstvo pri upravljanju velikih poslovnih sistemov; te namre─Ź ka┼żejo, da je vodenje smiselno zaupati le osebam, ki to ve┼í─Źino obvladajo in so tudi eti─Źno neopore─Źne, lastniki (v primeru dr┼żave izvoljeni politiki) pa se naj omejijo na u─Źinkovit nadzor vodstva (vlade). Ta spoznanja v politiki ┼że lep ─Źas upo┼íteva ┼ávica in rezultati so dovolj o─Źitni. Tudi v Sloveniji je ─Źas za spoznanje, da bomo svoje politi─Źne zadrege trajneje lahko le po tej poti razre┼íili.
Demokraciji naklonjene stranke so v okviru aktivnosti za obvladovanje politi─Źne krize pred kratkim izvedle projekt ┬╗koalicija kul┬ź. Z njim se je prednostno ┼żelelo sedanjega predsednika vlade zamenjati z osebo, ki nam demokracije ne bo ve─Ź ogro┼żala. Projekt ni uspel, predvsem zato ne, ker ga je v zaklju─Źni fazi vodil kandidat za predsednika vlade, za katerega se ve, da tej zahtevni nalogi ni dorastel. Po tem neuspehu se upe za razre┼íitev politi─Źnih razmer usmerja na volitve, ki bodo prihodnje leto. Pri─Źakuje se namre─Ź, da bo tudi v tem primeru zmagal ┬╗nov obraz┬ź, torej nova stranka z uglednim vodjem. Ta pri─Źakovanja niso neosnovana, saj so tudi na dveh preteklih volitvah volivci krepko podprli ┬╗nov obraz┬ź, a jih je ta kasneje razo─Źaral, saj ni bil primeren za vodenje vlade. To pot utegne biti ta izbira pri volivcih slab┼íe sprejeta, enkrat zato, ker re┼íitev doslej ni izpolnila njihovih pri─Źakovanj, drugi─Ź pa zato, ker utegne sedanji predsednik vlade s populisti─Źnimi prijemi pred volitvami zavesti ┼ítevilne volivce in mu bodo ti zagotoviti volilno zmago. Razmi┼íljati je torej potrebno tudi o drugih mo┼żnostih.
Ena takih mo┼żnosti je v o┼żivitvi koalicije ┬╗kul┬ź, ki pa naj bi to pot svoj uspeh gradila na ─Źvrsten dogovoru sodelujo─Ź strank, da bodo vodenje vlade poverile nepoliti─Źni in eti─Źno nesporni osebi z ustreznimi vodstvenimi izku┼ínjami. Ta zaveza bi ji verjetno ┼że sedaj dovolj pove─Źala podporo poslancev, da bi utegnila v drugo uspeti z zamenjavo sedanjega predsednika vlade. Skoraj zagotovo pa bi po volitvah dobila prilo┼żnost, da oblikuje novo vlado; vse to ob pogoju, da dovolj zgodaj ponudi primerno, s politiko neomade┼żevano osebo kot kandidata za predsednika vlade. Verjamem, da se bo tak kandidat na┼íel, tudi ob zagotovilu, da bo koalicija svoje aktivnosti v prihodnje prednostno omejila na parlamentarne pristojnosti, torej tudi na nadzor vlade. Uspe┼ína uresni─Źitev teh ciljev pogojuje, da tudi sama koalicija ┬╗kul┬ź vodenje svojih aktivnosti ustrezno organizira, morda v obliki kolektivnega vodstva.
S slabo politiko in posledi─Źno slabim upravljanjem imajo te┼żave ┼ítevilne dr┼żave. Ena teh je tudi Italija, ki pa je nedavno svojo politi─Źno krizo tako razre┼íila, da je ve─Źina strank vodenje vlade (na predlog predsednika dr┼żave) sporazumno zaupala nepolitiku z uspe┼ínimi vodstvenimi izku┼ínjami. Verjamem, da spri─Źo te spremembe o politi─Źnih te┼żavah Italije lep ─Źas ne bomo ve─Ź sli┼íali. Italija je torej zmogla udejanjiti re┼íitev, ki se po vsebini ne razlikuje od tega, kar se predlaga v gornjem odstavku. Zakaj torej tega ne bi zmogli tudi mi!
Andrej Cetinski, Sinteza, 21.3.2021

COVID-19 v treh slikah

Stari vek
Na predve─Źer tretjega vala se je politi─Źni vrh precepil.
Kruha in iger!

Srednji vek
Ako bi ve─Źina politikov tako jasno obsodila korupcijo, bi bilo ┼żivljenje vseh zemljanov neprimerljivo lep┼íe.
Voja┼íka industrija ┼żeli mir in farmacevtska industrija ┼żeli zdravo prebivalstvo – ?

Novi vek
Zaradi pandemije v ┼żivalskem vrtu ni obiskovalcev, pa je upravnik svojim oskrbovancem priskrbel ustrezno duhovno hrano.
Resni─Źna duhovnost.

Zavezni┼ítvo za demokrati─Źno in pravi─Źno Slovenijo

IZHODIŠČA ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO

Komentar dr. Ivana Laha h izhodi┼í─Źem zavezni┼ítva

Gradivo je ┼íiroko, iz─Źrpno in kvalitetno zasnovano.
Preizkušam ga z dveh zornih kotov:
A. Kao je predstavljeno razmerje med osebnimi ─Źlovekovimi in dr┼żavljanskimi pravicami?
B. Kako je zami┼íljena dolgoro─Źna obrambna vzdr┼żnost dr┼żave?
Pod A:
Opa┼żam dovolj pozornosti osebnim in socialnim pravicam, skoraj ni─Ź pa niso zajete dr┼żavljanske pravice, zlasti pa ne dr┼żavljanske dol┼żnosti. Menim, da bi bilo dobro iz tovrstnega gradiva razbrati, da poleg pravic obstajajo tudi dol┼żnosti. V dr┼żavnem ┼żivljenju obstajajo polo┼żaji, ko se mora npr. tehtati ─Źlovekova pravica pribe┼żnika nasproti dr┼żavljanski pravici doma─Źina. Tak┼íni pravici pa─Ź ne moreta biti povsem enakovredni. Tudi dr┼żavljanske dol┼żnosti v gradivu niso omenjene.
Pod B:
“V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali za mir in razoro┼żitev, za prepre─Źevanje in miroljubno re┼íevanje konfliktovÔÇŽ” je ┼że dobro na─Źelo, a kako se bomo obna┼íali glede doma─Źe dr┼żavne obrambe? O tem ni iz gradiva zaznati ni─Ź oprijemljivega?
Zakaj je to pomembno? Podobno kot se je dr┼żava zna┼íla ‘zasa─Źena’ glede nepripravljenosti za nove viruse, se utegne nenadoma znajti v polo┼żaju, ko bi morala ka┼íen del dr┼żavnega ozemlja branili s silo. Medtem ko je v primeru virusne bolezni delila tegobe in si pomagala z vsem svetom, ne more glede obrambe ra─Źunanati takoreko─Ź na nikakr┼íno solidarnost od drugod. ‘Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal’. Pri virusni bolezni se je in se bo svet nekako izlizal, ─Źe pa pride do nasilnih sprememb slovenskih dr┼żavnih meja, bi se po Evropi in svetu sicer nekoliko godrnjalo (kot v zvezi s Krimom), a ostalo bi najbr┼ż le pri tem?
Skratka: v kompleksnem gradivu o dolgoro─Źni bodo─Źnost Slovenije bi morala biti vsaj na─Źelno razdelana tudi njena obamba!

Dr. Ivan Lah, 27.02.2021

CENTRALIZACIJA DR┼ŻAVE NE POJENJUJE

Nedavno tega je v dnevniku POP TV v oddaji ┬╗24 ur In┼ípektor┬ź tekla resna razprava o vzdr┼żevanju cest v na┼íi dr┼żavi. Slovenija po mnenju razpravljavcev sodi med dr┼żave z visoko stopnjo razvejanosti vseh vrst cest tako po dol┼żini kot po njihovi strukturi ÔÇô od lokalnih cest pa vse do avtocestnih kri┼żev. Tudi novi odsek, ki bo povezoval do sedaj ┬╗ignorirano┬ź Koro┼íko, tako bo na ta na─Źin bolje povezana s preostalo Slovenijo, posledi─Źno tudi z evropskim gospodarskim in kulturnim okoljem. V duhu vzdr┼żevanja kvalitete celotnega cestnega omre┼żja, ki je vel iz razprav nastopajo─Źih, sem za─Źutil zadovoljstvo, seveda s prizvokom dolo─Źene skepse, ki pa izhaja iz preteklih obdobij, ko tovrstne obljube niso bile izpeljane ne glede na to, kdo je dajal te obljube. Toda pustimo negativnosti, povezane z izgradnjo in vzdr┼żevanjem cest, ki so se pokazale tako pri njihovem vzdr┼żevanju kot tudi enormnemu prekora─Źevanju stro┼íkov v primerjavi z na─Źrtovanimi stro┼íki zlasti pri gradnji avtocest, saj tovrstnih napak ni ve─Ź mo┼żno popraviti.

Dotaknil pa se bom samo ene od prikazanih problematik v omenjeni oddaji in sicer problematike kro┼żne avtocestne povezave okoli Ljubljane. Res je, da se v normalnih okoli┼í─Źinah, kar seveda COVID-19 ni, v Ljubljano zgrinja veliko ┼ítevilo avtomobilov prakti─Źno iz vseh slovenskih pokrajin, ki v prete┼żni meri preva┼żajo razli─Źne profile pisarni┼íkih delavcev na delovna mesta, locirana v Ljubljani.  Ne glede na to, da sem pred letom dni v enem od ─Źlankov na temo pokrajin omenil nekaj evidentnih podatkov, ki po eni strani odra┼żajo centralizacijo v Sloveniji, po drugi strani pa pomenijo zanemarljiv odnos dr┼żave (beri: vseh dosedanjih vlad) pri razvoju posameznih podro─Źij v primerjavi s centrom. Naj ob tem izpostavim nekaj naslednjih uradnih podatkov, in sicer:

  • v Ljubljani je bilo v obdobju od 2015 do 2018 26,6 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Na tovrstna delovna mesta sodijo tudi delovna mesta v t.i. paradr┼żavnih institucijah, kar pomeni izjemno velik birokratski aparat. Naj bralce spomnim, da je bilo ob osamosvojitvi Slovenije v dr┼żavnem aparatu zaposlenih nekaj ve─Ź kot 7000 uslu┼żbencev, sedaj pa je v tem aparatu zaposlenih 32.000 uslu┼żbencev. V omenjeni oddaji je bilo tudi izpostavljeno, da se v Ljubljano dnevno pripelje 11.000 vozil ve─Ź kot pred desetimi leti. Po svoje je torej razumljivo, da je zaradi tega vrsta zastojev slehernega delovnega dne na vseh vpadnicah v Ljubljano;
  • podatki o migraciji delovne sile za leto 2018 govorijo, da v Ljubljano na delo dnevno prihaja okoli 90.000 prebivalcev, da se je od omenjenega leta od tega iz Prekmurja dnevno vozilo v Ljubljano 3.117 ljudi, da se je v tem obdobju iz Maribora vozilo v Ljubljano 9.960 prebivalcev. Pustimo ob strani, koliko se jih sedaj dnevno vozi v na┼ío prestolnico iz preostalih pokrajin, vendar je dejstvo, da to potrjuje enormno centralizacijo, saj se na ta na─Źin centralizirajo tudi finan─Źna sredstva, ki bi jih potrebovali pri svojem razvoju kraji in pokrajine iz preostalega dela Slovenije. ┼Żal pri tem pogre┼íam odlo─Źno stali┼í─Źe okoljevarstvenikov, ki bi lahko postregli s konkretnimi podatki o onesna┼żevanju okolja z izpu┼ínimi plini, obrabo pnevmatik ipd.;
  • ko govorimo o razvoju posameznih pokrajin v Sloveniji, naj bralce spomnim na indeks razvojne ogro┼żenosti, ki ga izra─Źunava UMAR, vendar je v preteklosti o tem bilo malo napisanega, najbr┼ż ┬╗skrivanje┬ź teh podatkov ni slu─Źaj. Namre─Ź, razlike v omenjenem indeksu so izjemno visoke. ─îe npr. primerjamo indeks razvojne ogro┼żenosti Ljubljane z okolico, ki je 36,2 s tovrstnim indeksom npr. za Prekmurje, vidimo, da je bil le-ta ┼że leta 2017 163,8. Torej petkrat ve─Źja razvojna ogro┼żenost v primerjavi z Ljubljano in okolico. Nekaj podobnega je z Zasavjem, in ┼íe bi lahko na┼ítevali. Toda vse to je rezultat ignoriranja razvoja pokrajin izven centra dr┼żave. Posledi─Źno pa lahko ugotovimo, da najve─Ź delovne sile odhaja na delo v Avstrijo prav iz Prekmurja in ┼átajerske,  le-teh je okoli 40.000;
  • naj k problematiki centralizacije dr┼żave opozorim tudi na enormno ┼ítevilo novo nastalih paradr┼żavnih institucij, ki ne morejo obstajati brez birokratskih kadrov. Zadnji podatek, ki mi je pri┼íel v roke, je podatek o ┼ítevilu in vrsti najrazli─Źnej┼íih komisij, ki delujejo na dr┼żavni ravni in se napajajo iz davkopla─Źevalskega denarja. Teh je namre─Ź kar 274. Tudi to je zgovoren dokaz o rezultatih konstantne centralizacije Slovenije.

┼Że navedeni grobi podatki potrjujejo izjemno centralizacijo dr┼żave, kar posledi─Źno vodi v izpostavljanje omenjene ┼íiritve cestnega obro─Źa okoli Ljubljane ter s tem povezane izgradnje drugih dovoznih cest. Vse dosedanje vlade imajo izjemne ┬╗zasluge┬ź za siroma┼íenje slovenskih pokrajin na ra─Źun prestolnice z njenim o┼żjim okoljem. Skratka, namesto upo┼ítevanja 143. ─Źlena Ustave RS, ki ┼że od leta 1991 obvezuje vse dosedanje vlade, da organizirajo pokrajine in na tej osnovi prenesejo dolo─Źene funkcije iz dr┼żavne ravni na raven pokrajin, torej izvr┼íijo decentralizacijo dr┼żave, se dogaja prav obratno. Sedaj bomo na ra─Źun davkopla─Źevalcev financirali izgradnjo obvoznih kapacitet na┼íe prestolnice namesto da bi denar usmerili v razvojne projekte pokrajin, seveda po njihovi predhodni ustanovitvi. To bi seveda omogo─Źilo ve─Ź delovnih mest in s tem ve─Źjo varnost dr┼żavljanov v dolo─Źeni pokrajini. Vse vlade, skupaj z Dr┼żavnim zborom niso do sedaj pokazale nikakr┼ínega sramu pred svojimi volivci, dr┼żavljani, ki so jim na volitvah zaupali svoje glasove, v zahvalo pa konstantno do┼żivljajo ignoranco, kar dokazujejo predvsem sprejeti zakoni, ki obidejo pokrajine in s tem decentralizacijo ter ponovno favorizirajo prestolnico. Pa ne samo omenjeni denar, temve─Ź tudi razli─Źni drugi evropski in doma─Źi finan─Źni viri preprosto pogosto ostajajo v prestolnici. Ne verjamete? Naj vas v to trditev prepri─Źa podatek, ki ga je novinarka Rozmari Petek objavila v ─Źasniku Ve─Źer, dne 3. 10. 2019, in sicer: v letu 2016 je bilo npr. v Ljubljani 1,7 milijarde investicij, v Mariboru pa samo 216 milijonov evrov. Koliko drobtinic so ┼íele dobile preostale pokrajine pa ni mogo─Źe prikazati, ker le-teh preprosto ┼íe ni. In to je glavni razlog, da se centralizacija dr┼żave ┼íe vedno nadaljuje in to na ra─Źun vseh ┼íestih pokrajin (Gorenjske, Dolenjske, Koro┼íke, ┼átajerske, Prekmurske  in Notranjsko-primorske). Za razliko od delovne skupine, ki je bila imenovana od Dr┼żavnega sveta RS, le-ta je Slovenijo sesekljala na 12 pokrajin, pa sem vselej zagovarjal upo┼ítevanje etni─Źnih vidikov definiranja pokrajin in na tej osnovi so pokrajine, ki smo jih na┼íteli, realne.

Naj ponovno poudarim, da so za omenjeno ignoranco razvoja pokrajin, po drugi strani pa so za enormno centralizacijo dr┼żave krive prakti─Źno vse politi─Źne stranke (beri: predvsem Dr┼żavni zbor), pri ─Źemer dokazujejo, da jim je Ustava RS kaj malo mar, oziroma, da jih brigajo samo lastni strankarski interesi.

Ob koncu se spra┼íujem, kje je bil do lanskega leta Dr┼żavni svet, ki bi naj z mo┼żnim vetom bedel nad zakonitostjo delovanja dr┼żavnih organov, ki bi naj delovali na osnovi sprejetih zakonov, skladnih z Ustavo RS. Na tovrstne in ┼íe druge deviacije v na┼íi dru┼żbi, kot je npr. korupcija, prodaja podjetij tujim lastnikom, prodaja blagovnih znamk tujcem, hlap─Źevstvo pred Brusljem ipd., konstantno ┼że leta opozarja Sinteza KCD kot civilna dru┼żba, vendar je odziv vodilnih politikov omalova┼żujo─Ź. Na koncu koncev se ┼że sli┼íi vaja me┼íanega pevskega zbora, ki bo zapel: Le vkup, le vkup uboga gmajna. Dr┼żimo pesti, da ostane le pri vaji.

zasl. prof. dr. Du┼ían Radonji─Ź, Sinteza, 24.2.2021