Za neposredno demokracijo

– koordinacijski sestanek –┬á
Predlogi in razprava Miroslava Marca, predstavnika gibanja SINTEZA

Do prenove in revitalizacije politi─Źnega sistema in do nove kvalitete pri upravljanju dr┼żave lahko pride le tako, da v parlament pridejo strankarsko neodvisni poslanci – poslanci civilne dru┼żbe. Le ti bodo lahko spremenili potrebno zakonodajo. Za to pa je potreben ─Źas, ki bi ga morali premostiti s strokovno vlado, v kateri ne bodo niti predsednik, niti ministri izhajali iz vodstev politi─Źnih strank. ─îe do tega ne pride, bomo demonstrirali dokler predsednik dr┼żave ne bo razpisal pred─Źasnih parlamentarnih volitev.

Kriza v Sloveniji je tako in toliko huj┼ía kot v primerljivih dr┼żavah zato, ker ima globlje vzroke. Ti izvirajo iz dramati─Źno slabega upravljanja dr┼żave, kar pa je posledica namerne razgradnje vseh vrednot. To so politi─Źne stranke in lobiji, ki stojijo za njimi v pohlepu po prisvajanju tudi zavestno podpirale. Presko─Źimo nadaljnje razglabljanje o vzrokih in posledicah in se osredoto─Źil le na vpra┼íanje:
Bodo demonstracije izzvenele ali bodo spodbudile potrebne dru┼żbene spremembe?

Najprej ┼żelim poudariti, da ne zagovarjamo ru┼íilne revolucije, temve─Ź razmi┼íljamo realisti─Źno in konstruktivno. Ker obstoje─Źa elita sama ne bo spremenila na─Źina in okolja delovanja upravljavskega sistema, se mora protestni┼íko gibanje organizirati kot ÔÇťalternativna politi─Źna silaÔÇŁ in izdelati mora konkreten ÔÇťProgram za spremembeÔÇŁ. Namre─Ź, povsem realno je pri─Źakovati, da do naslednjih volitev ne bo sprememb volilne zakonodaje, zato moramo izhajati iz obstoje─Źega sistema.
Klju─Źno pa je, da se ta (alternativna politi─Źna sila) ne odtuji od svoje izhodi┼í─Źne baze. In tu smo kriti─Źni do tistih, ki pravijo, da je potrebna prenova in revitalizacija politi─Źnih strank in upajo, da se novonastala gibanja ne bodo stopila z ┼że delujo─Źimi politi─Źnimi strankami, ampak bodo nastopila kot njihova alternativa. Torej nove stranke. Ne bo ┼ílo(!). Pred tem je potrebno spremeniti miselni in formalni okvir delovanja politi─Źnih strank.
Miselni okvir: Dokler bo obstajalo razumevanje, da s prihodom na oblast posvoji┼í dr┼żavo in s tem pridobi┼í PRAVICO za prisvajanje rezultatov njenega premo┼żenja, nobena nova stranka ne bo re┼íila ni─Ź. Spremeniti je potrebno miselni koncept in sicer, s prihodom na oblast dobi┼í OBVEZO in ODGOVORNOST za blaginjo in razvoj vseh dr┼żavljanov ter naroda in dr┼żave kot celote. Razlika je bistvena: Ne pridobi┼í PRAVICE, temve─Ź OBVEZO!
Formalni okvir: Stranke so z veljavnim volilnim sistemom poskrbele, da je izbor kandidatov za parlament izklju─Źno v rokah strankarskih vodstev. Zagotovile so tudi, da je poslansko mesto nagrajeno visoko nad splo┼ínim povpre─Źjem pla─Ź. Hkrati kandidirajo ljudi, ki so povsem ali vsaj prete┼żno eksisten─Źno odvisni od svoje poslanske pla─Źe. Tako poslanec postane ujetnik stranke in ┼że iz razlogov racionalnosti se mora odpovedati samostojnega mi┼íljenja in glasovanja. Kdor bi se kakorkoli uprl volji svoje stranke, se lahko poslovil od politi─Źne kariere. Preprosto ne bo ve─Ź pri┼íel na kandidatno listo.

Zato do prenove in revitalizacije politi─Źnega sistema in do nove kvalitete v delovanju politi─Źnih strank pride lahko le preko vmesne faze. Ena od mo┼żnosti je, da v parlament pridejo strankarsko neodvisni poslanci, tj. poslanci civilne dru┼żbe. Le ti bodo lahko spremenili tudi potrebno zakonodajo. Strankarski voj┼í─Źaki je ne bodo nikoli, je ne bodo niti smeli na ┼íkodo svoje stranke.

Zato podajamo pobudo za vzpostavitev ÔÇťDr┼żavljanske koalicijeÔÇŁ, ki bi nastopila na parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile kmalu, pa ne prezgodaj, ker so potrebne priprave. V dr┼żavljanski koaliciji se pove┼żejo vse energije za spremembe in nastopijo z jasnim in zelo kratkim programom. Npr.:
Prenova politi─Źnega in upravljavskega prostora (volilna zakonodaja v smeri neposredne demokracije in z mo┼żnostjo odpoklica, bistveno zmanj┼íati ugodnosti poslanske pozicije, realno uokviriti strankokracijo, strogo revizijo preteklih napak in obra─Źunati s sistemsko korupcijo za nazaj in vzpostaviti ustrezna varovala za naprej ÔÇŽ)
Sprememba dru┼żbenoekonomskega sistema. Ekonomska, socialna in okoljska nasprotja so tako globoka in take narave, da jih z neoliberalnim modelom ni mogo─Źe odpraviti in s tem tudi ne vzrokov krize. Zato je treba sprejeti zakonodajo tudi o delavskem solastni┼ítvu, o minimalni socialni varnosti, o merilih za pravi─Źno delitev nove vrednosti,ÔÇŽ Skratka zakonodajo, ki bo omogo─Źala in vzpodbujala tudi “kooperative” in “socialno podjetni┼ítvo”.
Preboj razvojne blokade ter vzpostavitev ┼íiroke koalicije za razvoj. Potrebno je dose─Źi nov optimizem in zaupanje v nov razvojni koncept. To pa zahteva spremembo razmi┼íljanja in obna┼íanja v celotnem dru┼żbenem prostoru. Nov razvojni koncept je lahko sprejet le v soglasju s koalicijo, opozicijo, gospodarstvom, sindikati in civilno dru┼żbo. Za uspe┼íen gospodarski, kulturni in dru┼żbeni razvoj je potrebno dvigniti tudi ugled dr┼żave in njenih ustanov. To pa je mo┼żno le z upo┼ítevanjem visokih eti─Źnih norm in odlo─Źanjem po vesti in o─Źitno za enkrat ┼íe ne po strankarski disciplini.

Civilna dru┼żba (aktivni dr┼żavljani, gibanja in civilno-dru┼żbene organizacije) je edina sila, ki je sposobna narediti dru┼żbene spremembe, ki jih dr┼żavljani zahtevajo ÔÇô ne le ekonomske, temve─Ź tudi v smeri dvigovanja vseh vidikov kakovosti ┼żivljenja in dostojanstva ─Źloveka. Na─Źin delovanja in povezave z dr┼żavljani bi morali vzpostaviti po na─Źinu delovanja internetnih skupnosti, televotinga, ipd. Ve─Ź glej v Civilna dru┼żba in Dr┼żavljanska koalicija in Neposredna demokracija razlo┼żena zelo jasno in preprosto.

In kot re─Źeno. Pojavila se bo mno┼żica starih in novih politi─Źnih strank, ki bodo poizku┼íale izkoristiti dru┼żbeni kapital, ki ga je ustvarilo spontano gibanje dru┼żbenih mno┼żic, vendar je nerealno pri─Źakovati, da bo kar od nekod pri┼íla neka nova politi─Źna elita, ki bo iskrena in trajno po┼ítena. Zato mora civilna dru┼żba vzpostaviti nov okvir delovanja in ga tudi preko svojih poslancev v parlamentu uzakoniti. Same politi─Źne stranke, ne stare, ne nove tega ne bodo storile. In seveda odlepiti se moramo od zablod neoliberalisti─Źne ideologije in dati dr┼żavi vse funkcije in ne le (po neoliberalisti─Źno) varovanje ┼żivljenja in zasebne lastnine.

Miroslav Marc, 26.12.2012

5 odzivov na Za neposredno demokracijo

  1. Zakaj neposredna demokracija?

    Mnogi razmi┼íljajo in utemeljujejo, da je mogo─Źe parlamentarno demokracijo uresni─Źevati le preko delovanja ve─Źstrankarskega politi─Źnega sistema, v katerem stranke, ki so v opoziciji nekako nadzirajo, ali vladajo─Źe stranke oziroma koalicije delujejo v skladu z ustavo in veljavnimi predpisi ter v interesu dr┼żavljanov. ─îe ta politi─Źni model primerjamo z modelom politi─Źne diktature, gotovo pomeni velik napredek v demokratizaciji dru┼żbe, saj omogo─Źa, da se razli─Źne interesne skupine prebivalstva politi─Źno organizirajo za uveljavljanje svojih interesov, soo─Źanje razli─Źnih interesnih skupin v parlamentu pa naj bi pripeljalo do usklajevanja njihovih interesov in sprejemanja za vse sprejemljivih odlo─Źitev. A praksa se vse bolj oddaljuje od tega na─Źela. Vladajo─Źe politi─Źne skupine sku┼íajo uveljavljati predvsem svoje interese in vidike in se trudijo ─Źim dalj zadr┼żati svoj vodilni polo┼żaj. Da bi to dosegle, potrebujejo poslance, ki disciplinirano sledijo navodilom vodstev strank in potrebujejo neomejene mandate za poslance in strankarske funkcionarje. Tak model demokracije se hitro izrodi v partitokracijo, kjer politi─Źne odlo─Źitve dejansko oblikujejo ozka vodstva politi─Źnih strank. V tak┼ínih razmerah se delovanje opozicije osredoto─Źa predvsem na apriorno nasprotovanje pobudam in ukrepom vladajo─Źe stranke/koalicije. Izrazito obliko tako izrojenega modela parlamentarne demokracije zaznavamo tudi v Sloveniji.

    Zato nas je vse ve─Ź, ki ve─Ź ne verjamemo v u─Źinkovitost in smiselnost obstoje─Źega strankarskega modela in i┼í─Źemo ┼íe drugo mo┼żnost politi─Źnega delovanja. To je oblika neposredne demokracije, ki zahteva (1.) neposredno izvolitev poslancev in skoraj gotovo tudi predsednika vlade in (2.) omejen mandat poslancev in vodilnih dr┼żavnih in politi─Źnih funkcionarjev. To seveda ne terja ukinitve politi─Źnih strank, saj je politi─Źno povezovanje ena od ustavno utemeljenih ─Źlovekovih pravic. Prav tako pa je oziroma mora biti z ustavo omogo─Źeno tudi, da se lahko vsakdo politi─Źno anga┼żira zunaj politi─Źnih strank, denimo v okviru pobud civilne dru┼żbe.

    Korak v smeri neposredne demokracije je mogo─Źe uveljavljati po dveh poteh:
    a) z neposredno izvolitvijo kandidatov na strankarskih listah z instrumentom preferen─Źnega glasu, torej ne z glasovanjem za listo, pa─Ź pa za posamezne kandidate,
    b) z izvolitvijo neodvisnih kandidatov, kar bo v skladu z obstoje─Źo volilno zakonodajo nemara najla┼że izpeljati tako, da se kandidatne liste neodvisnih poslancev oblikujejo v okviru pobud civilne dru┼żbe. Obstaja ve─Ź idej, kako to prakti─Źno izpeljati, dobro tehni─Źno mo┼żnost pa ponujajo ra─Źunalni┼íka socialna omre┼żja. Ob tem pa je pomembno:
    1. Dose─Źi enoten nastop vseh programsko sorodnih gibanj (civilnih pobud) pri oblikovanju list strankarsko neodvisnih kandidatov na prihodnjih volitvah. ┼átevil─Źnost in programska pestrost obstoje─Źih gibanj je sicer odraz intenzivnega nezadovoljstva prebivalcev z obstoje─Źim stanjem in mo─Źne volje za dru┼żbene spremembe, a ni zadostno zagotovilo za uspeh. Ni potrebno, da se gibanja stopijo v eno, naj vsako ohrani svojo specifi─Źno programsko usmeritev, ki jo ima. Povezati in poenotiti pa se je treba za projekte, za katere obstaja skupni interes. V tem trenutku je to vsekakor nastop neodvisnih kandidatov na naslednjih volitvah.
    2. Prepre─Źiti je treba, da bi se na neodvisne kandidatne liste vtihotapili predstavniki sedanjih skorumpiranih strankarskih, politi─Źnih in kapitalskih elit. Zato je treba v okviru povezave civilnih gibanj izoblikovati kriterije za izbor neodvisnih kandidatov in postaviti koordinacijsko telo, ki bo preverjalo izpolnjevanje teh kriterijev.
    3. Zagotoviti je treba kontrolo dela novoizvoljenih neodvisnih poslancev in vzpostaviti mehanizem za njihov odpoklic, ─Źe bi delovali v nasprotju z deklariranimi cilji civilnih gibanj, opredeljenih pred volitvami oziroma v nasprotju z interesi volivcev.
    4. Zagotoviti je treba proporcionalno zastopanost volilnih okrajev oziroma regij v parlamentu, kar pomeni, da morajo civilna gibanja v vsakem volilnem okraju oblikovati volilno listo neodvisnih kandidatov. Kandidate se (na internih volitvah) izvoli s preferen─Źnim glasovanjem, kandidat z najve─Ź glasovi nato konkurira na listi neodvisnih dr┼żavljanov za mesto v parlamentu.
    5. ┼áe pred prihodnjimi volitvami je potrebno, da v okviru civilnih gibanj izoblikujemo vizijo in program prihodnjega razvoja Slovenije. Brez tega programa neodvisni poslanci ne bodo imeli usmeritev za svoje odlo─Źanje v parlamentu, niti civilna dru┼żba ne bo imela meril, za presojo, ali poslanci delujejo v skladu z interesi svojih volivcev.
    6. Program prihodnjega razvoja Slovenije mora izhajati (1.) iz zahtev po ohranitvi oziroma vzpostavitvi socialne in gospodarsko uspe┼íne dr┼żave, ki bo ob pravi─Źni delitvi nove vrednosti omogo─Źala vsem dr┼żavljanom ─Źloveka dostojno kvaliteto ┼żivljenja in (2.) iz spoznanja, da znotraj neoliberalnega koncepta dru┼żbene ureditve tega ne bo mogo─Źe dose─Źi, ker ta zasleduje le interese finan─Źnih in skorumpiranih politi─Źnih elit. Vse te zahteve so v protestni┼íkem gibanju in v dokumentih ve─Ź gibanj, pa tudi v ┼ítevilnih razpravah neodvisnih strokovnjakov jasno izra┼żene.

    Le ─Źe nam uspe izpeljati vse to─Źke, lahko ra─Źunamo na uspeh.

  2. Ideje se po─Źasi kristalizirajo, z zgoraj napisanim se bolj ali manj strinjam. Pomembnej┼íe vpra┼íanje zdaj je, kako dose─Źi spremembe. Sami protesti bodo po mojem izzveneli, vlada pa se sama ne bo razpustila. Ravno tako ne bo vlada (ali kak┼ína parlamentarna stranka) samoiniciativno izpeljala teh sprememb. Torej, kako stopnjevati politi─Źni pritisk na oblast na eni strani, po drugi pa spodbujati vedno ve─Ź ljudi h kriti─Źnemu mi┼íljenju. In to na verodostojen na─Źin, legitimen na─Źin. Ta naloga je zahtevnej┼ía od oblikovanja idej za spremembe.

    Ena od mo┼żnosti je predsednik dr┼żave – podobno kot so bili posveti, ki jih je organiziral J. Drnov┼íek, pa takrat ni bilo ni─Ź iz tega. Zdaj je situacija mnogo bolj zrela, da bi se iz takih posvetov izcimilo kaj koristnega.

  3. Da, treba je nadaljevati z vsakovrstnimi demonstracijami in intenzivirati pritisk za spremembe. Vendar je treba imeti pripravljen tudi koncept samih sprememb. Ko bodo (vsaj v ve─Źjih strankah) spoznali, da se za volitve pripravlja resna konkurenca neodvisnih (lista civilne dru┼żbe – ÔÇťDr┼żavljanska koalicijaÔÇŁ), bodo z volitvami strahotno pohiteli, da bi konkurenci zmanjkalo ─Źasa za dobro pripravo.

    Kot je ┼że bilo re─Źeno, civilna dru┼żba ne sme sama v parlament. Vsa sodelujo─Źa gibanja ostanejo v svojih osnovnih dejavnostih popolnoma samostojna in organizacijsko neodvisna. Sodelujo─Źa gibanja v skupni organizacijski odbor imenujejo le svojega predstavnika. Lista gibanj in sodelujo─Źih dr┼żavljanov v skupnem organizacijskem odboru pa mora biti odprta, da se lahko zajame ─Źim ┼íir┼íi krog pozitivno razmi┼íljajo─Źih ljudi in omogo─Źi zainteresiranim pristop tudi kasneje.

    V tej dr┼żavljanski koaliciji ne smemo izhajati iz ÔÇťmo─ŹiÔÇŁ posamezne civilno-dru┼żbene organizacije, ki izhaja iz ┼ítevila ─Źlanov. V tem primeru bi se ┼że v za─Źetku oprijeli metod delovanja politi─Źnih strank. V tej koaliciji, ki je v bistvu le orodje vseh, da pridemo do dru┼żbenih sprememb, ┼íteje te┼ża ideje. Samo inovativne in dobre ideje nam prina┼íajo kakovostne spremembe, ne ┼ítevilo ─Źlanov. Uveljavljanje interesnih skupin namesto idej nas bo hitro vrnilo v obstoje─Źe stanje. Posebej bi poudaril, da civilno-dru┼żbene organizacije ne smejo stopiti v parlament s ÔÇťsvojimi poslanciÔÇŁ, pa─Ź pa morajo biti poslanci, ki bodo izvoljeni na skupni listi od nikogar a hkrati odgovorni vsem. Organizacijski odbor organizira izbor kandidatov za volilno kandidatno listo s pomo─Źjo internih volitev (televoting, spletne skupnosti). Izbrani kandidati morajo biti kompetentni in samostojni ter socialno inteligentni z ┼że dokazanim pozitivnim odnosom do javnega interesa.

    Prepri─Źan sem, da so tri to─Źke – (1)Povezati ogromno energijo dru┼żbenih gibanj v organizirano celoto, (2)Izdelati politi─Źni program za spremembe (3)Pripraviti kandidatno listo – jedro okrog katerega se bo v kratkem ─Źasu organizirala in povezala civilna dru┼żba, brez presti┼ża, kdo je najmo─Źnej┼íi in ─Źigava je ideja. Ne smemo pa biti nestrpni in prehitevati ─Źas, ker z demonstracijami je narodovo telo ┼íele odprlo nove popke. Zdrav plod zahteva ─Źas in ga je prav obrati, ko dozori.

  4. Prof. Marko Pavliha nam vo┼í─Źi vse najbolj┼íe v novem letu in pravi: Pogumno naprej! ─îe se civilna dru┼żba dobro pripravi in organizira, lahko na naslednjih volitvah ljudstvo dejansko prevzame oblast in zasede ─Źim ve─Ź sede┼żev v dr┼żavnem zboru, hkrati pa se ji tudi simboli─Źno odpove, ker bi bilo vladanje samemu sebi contradictio in adiecto, obvladanje za dobrobit vseh pa te┼żko pri─Źakovana katarza. Po vzpostavljeni novi formi naj takoj sledi vsebina; ljudski zastopniki bi morali temeljito preu─Źiti vso zakonodajo, jo pravi─Źno izbolj┼íati, okrepiti njeno u─Źinkovitost, revitalizirati dr┼żavno upravo in z vsemi razpolo┼żljivimi sredstvi vrniti ljudem demokrati─Źno, pravno in socialno dr┼żavo, ki brezpogojno spo┼ítuje svetovni etos, za─Źen┼íi s ─Źlovekovimi pravicami in temeljnimi svobo┼í─Źinami. Prezgodaj in preve─Ź lai─Źno bi bilo v tej fazi razglabljati o konkretnih odre┼íujo─Źih tabletkah in operacijskih posegih v gnojno dru┼żbeno tkivo, ─Źeravno je nekaj nujnih ukrepov jasnih kot beli dan: sprememba volilnega sistema, ki bo omogo─Źila bistveno ve─Źjo izvoljivost neodvisnih, ljudskih kandidatov; ukinitev financiranja politi─Źnih strank; prenovitev osnovno┼íolskih, srednje┼íolskih in univerzitetnih programov v duhu svetovnega etosa in subvencioniranje tistih medijev, ki bodo ve─Ź pozornosti namenili osebnostnemu razvoju, vrednotam in etiki. Ve─ŹÔÇŽ

  5. Posredni odgovor Marku na: Torej, kako stopnjevati politi─Źni pritisk na oblast na eni strani, po drugi pa spodbujati vedno ve─Ź ljudi h kriti─Źnemu mi┼íljenju. In to na verodostojen na─Źin, legitimen na─Źin. Ta naloga je zahtevnej┼ía od oblikovanja idej za spremembe.
    Ena izmed mo┼żnosti je morda v moji nedavni objavi na FB:
    Nekaj misli o tem ali naj se vstaja decentralizira ali ne: Osebno mislim, da bi bilo dobro, ko bi po vseh trgih itd potekale ljudske skup┼í─Źine, kjer bi govorili in poslu┼íali drug drugega, vstaje pa tam, kjer ljudje protestirajo proti lokalnim “gotovcem” in seveda – v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije – ker tam je vlada, tam je parlament, ki nas mora sli┼íat. Halo, kaj pa jih briga za proteste nekje dale─Ź od njihovih o─Źi in u┼íes… Pa tudi, kam naj ljudje obrnemo svojo pozornost med protestom proti vladi recimo v Kobaridu? Na vzhod? Naj si stavbo kobari┼íke ob─Źine predstavljamo kot parlament? Pa v njej je vendar ┼żupanja, ki je kar veliko dobrega napravila za kulturno in socialno povezovanje ljudi itd (na primer). Ne, ne gre tako. Naj gledamo drug drugega in drug drugemu vpijemo: “Gotof si, lopov!”? Energija je tako razpr┼íena, ne usmerja se v eno tar─Źo, ne usmerja se v pravo tar─Źo. Ljudske skup┼í─Źine so eno (vsaj zame), vstaja pa je nekaj drugega. Na ljudskih skup┼í─Źinah se javno pogovarjamo, kaj in kako naprej, na vseslovenski vstaji pa smo predvsem v konfrontaciji z vlado in parlamentom. Vsaj jaz tako vidim stvari. Osebno mislim, da potrebujemo oboje. Ljudske skup┼í─Źine po celi Sloveniji in TUDI glavno vseslovensko vstajo v prestolnici. Ostali protesti proti lokalni oblasti oz. ljudem v njej pa raje nek drug dan oz. druge dneve … Ma ja, v kolikor ┼żelite ljudje protestirat proti vladi RS v svojih mestih, edino prav, da to napravite, itak, samo meni osebno se zdi to metanje energije vstran. Se mi pa zdijo ljudske skup┼í─Źine po vseh slovenskih krajih, mestih, zelo konstruktivne! Sre─Źno! Prvega januarja je pa nov dan, ja …

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.