Za neposredno demokracijo

– koordinacijski sestanek –┬á
Predlogi in razprava Miroslava Marca, predstavnika gibanja SINTEZA

Do prenove in revitalizacije politi─Źnega sistema in do nove kvalitete pri upravljanju dr┼żave lahko pride le tako, da v parlament pridejo strankarsko neodvisni poslanci – poslanci civilne dru┼żbe. Le ti bodo lahko spremenili potrebno zakonodajo. Za to pa je potreben ─Źas, ki bi ga morali premostiti s strokovno vlado, v kateri ne bodo niti predsednik, niti ministri izhajali iz vodstev politi─Źnih strank. ─îe do tega ne pride, bomo demonstrirali dokler predsednik dr┼żave ne bo razpisal pred─Źasnih parlamentarnih volitev.

Kriza v Sloveniji je tako in toliko huj┼ía kot v primerljivih dr┼żavah zato, ker ima globlje vzroke. Ti izvirajo iz dramati─Źno slabega upravljanja dr┼żave, kar pa je posledica namerne razgradnje vseh vrednot. To so politi─Źne stranke in lobiji, ki stojijo za njimi v pohlepu po prisvajanju tudi zavestno podpirale. Presko─Źimo nadaljnje razglabljanje o vzrokih in posledicah in se osredoto─Źil le na vpra┼íanje:
Bodo demonstracije izzvenele ali bodo spodbudile potrebne dru┼żbene spremembe?

Najprej ┼żelim poudariti, da ne zagovarjamo ru┼íilne revolucije, temve─Ź razmi┼íljamo realisti─Źno in konstruktivno. Ker obstoje─Źa elita sama ne bo spremenila na─Źina in okolja delovanja upravljavskega sistema, se mora protestni┼íko gibanje organizirati kot ÔÇťalternativna politi─Źna silaÔÇŁ in izdelati mora konkreten ÔÇťProgram za spremembeÔÇŁ. Namre─Ź, povsem realno je pri─Źakovati, da do naslednjih volitev ne bo sprememb volilne zakonodaje, zato moramo izhajati iz obstoje─Źega sistema.
Klju─Źno pa je, da se ta (alternativna politi─Źna sila) ne odtuji od svoje izhodi┼í─Źne baze. In tu smo kriti─Źni do tistih, ki pravijo, da je potrebna prenova in revitalizacija politi─Źnih strank in upajo, da se novonastala gibanja ne bodo stopila z ┼że delujo─Źimi politi─Źnimi strankami, ampak bodo nastopila kot njihova alternativa. Torej nove stranke. Ne bo ┼ílo(!). Pred tem je potrebno spremeniti miselni in formalni okvir delovanja politi─Źnih strank.
Miselni okvir: Dokler bo obstajalo razumevanje, da s prihodom na oblast posvoji┼í dr┼żavo in s tem pridobi┼í PRAVICO za prisvajanje rezultatov njenega premo┼żenja, nobena nova stranka ne bo re┼íila ni─Ź. Spremeniti je potrebno miselni koncept in sicer, s prihodom na oblast dobi┼í OBVEZO in ODGOVORNOST za blaginjo in razvoj vseh dr┼żavljanov ter naroda in dr┼żave kot celote. Razlika je bistvena: Ne pridobi┼í PRAVICE, temve─Ź OBVEZO!
Formalni okvir: Stranke so z veljavnim volilnim sistemom poskrbele, da je izbor kandidatov za parlament izklju─Źno v rokah strankarskih vodstev. Zagotovile so tudi, da je poslansko mesto nagrajeno visoko nad splo┼ínim povpre─Źjem pla─Ź. Hkrati kandidirajo ljudi, ki so povsem ali vsaj prete┼żno eksisten─Źno odvisni od svoje poslanske pla─Źe. Tako poslanec postane ujetnik stranke in ┼że iz razlogov racionalnosti se mora odpovedati samostojnega mi┼íljenja in glasovanja. Kdor bi se kakorkoli uprl volji svoje stranke, se lahko poslovil od politi─Źne kariere. Preprosto ne bo ve─Ź pri┼íel na kandidatno listo.

Zato do prenove in revitalizacije politi─Źnega sistema in do nove kvalitete v delovanju politi─Źnih strank pride lahko le preko vmesne faze. Ena od mo┼żnosti je, da v parlament pridejo strankarsko neodvisni poslanci, tj. poslanci civilne dru┼żbe. Le ti bodo lahko spremenili tudi potrebno zakonodajo. Strankarski voj┼í─Źaki je ne bodo nikoli, je ne bodo niti smeli na ┼íkodo svoje stranke.

Zato podajamo pobudo za vzpostavitev ÔÇťDr┼żavljanske koalicijeÔÇŁ, ki bi nastopila na parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile kmalu, pa ne prezgodaj, ker so potrebne priprave. V dr┼żavljanski koaliciji se pove┼żejo vse energije za spremembe in nastopijo z jasnim in zelo kratkim programom. Npr.:
Prenova politi─Źnega in upravljavskega prostora (volilna zakonodaja v smeri neposredne demokracije in z mo┼żnostjo odpoklica, bistveno zmanj┼íati ugodnosti poslanske pozicije, realno uokviriti strankokracijo, strogo revizijo preteklih napak in obra─Źunati s sistemsko korupcijo za nazaj in vzpostaviti ustrezna varovala za naprej ÔÇŽ)
Sprememba dru┼żbenoekonomskega sistema. Ekonomska, socialna in okoljska nasprotja so tako globoka in take narave, da jih z neoliberalnim modelom ni mogo─Źe odpraviti in s tem tudi ne vzrokov krize. Zato je treba sprejeti zakonodajo tudi o delavskem solastni┼ítvu, o minimalni socialni varnosti, o merilih za pravi─Źno delitev nove vrednosti,ÔÇŽ Skratka zakonodajo, ki bo omogo─Źala in vzpodbujala tudi “kooperative” in “socialno podjetni┼ítvo”.
Preboj razvojne blokade ter vzpostavitev ┼íiroke koalicije za razvoj. Potrebno je dose─Źi nov optimizem in zaupanje v nov razvojni koncept. To pa zahteva spremembo razmi┼íljanja in obna┼íanja v celotnem dru┼żbenem prostoru. Nov razvojni koncept je lahko sprejet le v soglasju s koalicijo, opozicijo, gospodarstvom, sindikati in civilno dru┼żbo. Za uspe┼íen gospodarski, kulturni in dru┼żbeni razvoj je potrebno dvigniti tudi ugled dr┼żave in njenih ustanov. To pa je mo┼żno le z upo┼ítevanjem visokih eti─Źnih norm in odlo─Źanjem po vesti in o─Źitno za enkrat ┼íe ne po strankarski disciplini.

Civilna dru┼żba (aktivni dr┼żavljani, gibanja in civilno-dru┼żbene organizacije) je edina sila, ki je sposobna narediti dru┼żbene spremembe, ki jih dr┼żavljani zahtevajo ÔÇô ne le ekonomske, temve─Ź tudi v smeri dvigovanja vseh vidikov kakovosti ┼żivljenja in dostojanstva ─Źloveka. Na─Źin delovanja in povezave z dr┼żavljani bi morali vzpostaviti po na─Źinu delovanja internetnih skupnosti, televotinga, ipd. Ve─Ź glej v Civilna dru┼żba in Dr┼żavljanska koalicija in Neposredna demokracija razlo┼żena zelo jasno in preprosto.

In kot re─Źeno. Pojavila se bo mno┼żica starih in novih politi─Źnih strank, ki bodo poizku┼íale izkoristiti dru┼żbeni kapital, ki ga je ustvarilo spontano gibanje dru┼żbenih mno┼żic, vendar je nerealno pri─Źakovati, da bo kar od nekod pri┼íla neka nova politi─Źna elita, ki bo iskrena in trajno po┼ítena. Zato mora civilna dru┼żba vzpostaviti nov okvir delovanja in ga tudi preko svojih poslancev v parlamentu uzakoniti. Same politi─Źne stranke, ne stare, ne nove tega ne bodo storile. In seveda odlepiti se moramo od zablod neoliberalisti─Źne ideologije in dati dr┼żavi vse funkcije in ne le (po neoliberalisti─Źno) varovanje ┼żivljenja in zasebne lastnine.

Miroslav Marc, 26.12.2012

5 odzivov na Za neposredno demokracijo

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.