Vlada zgledno skrbi za bogate

Svetu danes vladajo bogati, politi─Źno mo─Ź pa uporabljajo prednostno za to, da ┼íe bolj bogatijo. Socialne razlike, ki jih s tem povzro─Źajo, predstavljajo za sam kapitalizem resno gro┼żnjo. Pa ne zato, ker bi naj revni pripravljali revolucionarne prevzeme oblasti, kakr┼íne smo poznali v prej┼ínjem stoletju, pa─Ź pa zaradi nezadostnega tr┼żnega povpra┼íevanja, ki je posledica vse ve─Źje rev┼í─Źine ve─Źine in nesposobnosti bogatih, da bi denar, ki si ga prilastijo, tudi koristno zapravili. Ve pa se, da ob nezadostnem povpra┼íevanju tr┼żno gospodarstvo, na katerem temelji kapitalizem, ni u─Źinkovito. Ta ─Źas se ta problem zasilno razre┼íuje z raznimi finan─Źnimi akrobacijami, jutri se ga bo verjetno posku┼íal tudi z vojnami, a nazadnje bo vendarle moralo prevladati spoznanje, da je trajna re┼íitev le v socialno-tr┼żnem gospodarstvu. Druga─Źe povedano: na mesto dana┼ínje neoliberalne dr┼żave, ki predvsem stre┼że interesom bogatih in ob tem nevarno uni─Źuje naravno okolje, potrebujemo mo─Źno socialno-tr┼żno dr┼żavo, ki se jo u─Źinkovito in po┼íteno upravlja v korist ve─Źine.
Slovenci smo si ┼że v ustavo zapisali, da ┼żelimo ┼żiveti v uspe┼íni socialno-tr┼żni dr┼żavi. Tja do leta 2005 smo to usmeritev dobro uresni─Źevali, ─Źeprav tudi napak ni manjkalo. Za tem pa je sledil preobrat, saj so na┼íe desne politi─Źne elite, ─Źim so prvi─Ź prevzele vladno krmilo, ubrale nasprotno, povsem neoliberalno razvojno smer. To so storile pod mo─Źnim vplivom tujine. Ta se nas je namre─Ź lotila po ┼że ve─Źkrat preizku┼íeni metodi, ki se jo praviloma izvaja v dveh fazah: a)dr┼żavo najprej krepko zadol┼żiti v tujini, predvsem njeno politi─Źno elito pa skorumpirati, kar oboje odlo─Źilno pripomore, da postane njena politika poslu┼íen izvajalec tujih kapitalskih in drugih strate┼íkih interesov; b)tujemu kapitalu prepustiti (poceni prodati) klju─Źne strate┼íke potenciale, s ─Źimer ta lahko vzdr┼żuje prevladujo─Ź vpliv na razvoj dr┼żave.
Prvo od gornjih faz neoliberalne preobrazbe je Slovenija prete┼żno ┼że zaklju─Źila. Bila je uspe┼ína, za kar so najbolj zaslu┼żne osebe, ki smo jim po letu 2005 zaupali vodenje vlade. Ta ─Źas poteka druga faza, ki je sicer ob─Źasno motena, a nekaj njenih uspehov je bilo ┼że dose┼żenih. Med njimi je primerno izpostaviti osrednje slovensko letali┼í─Źe, ki ga sedaj na mesto slovenske samostojno upravlja nem┼íka dr┼żava. Tudi v naprej se ni bati, da na┼ía ┬╗privatizacija┬ź tujini ne bo navrgla ┼żelenih sadov. Med drugim za to dobro skrbita dve lo─Źeni ustanovi, to sta Slovenski dr┼żavni holding in slaba banka (DUTB), ki sta po scenarijih, pripravljenih v tujini, organizacijsko in kadrovsko tako zasnovani, da bosta svoje na tujih interesih zasnovano poslanstvo lahko uspe┼íno opravili.
Aktivno deluje pri neoliberalni preobrazbi Slovenije tudi sedanja vlada. Njen predsednik je na primer lani volivce uspe┼íno prepri─Źeval, da bo v primeru, ─Źe mu bodo zaupali vladno krmilo, glede privatizacije ravnal povsem druga─Źe kot njegovi predhodniki, a je zadostoval ┼że kratek obisk v Berlinu, da je na te volilne obljube povsem pozabil in danes v javnosti odlo─Źno zagovarja, kar mu v tujini naro─Źajo.
Enega od dogodkov zadnjih dni, s katerim vlada izpri─Źuje svojo neoliberalno naravnanost, je vredno posebej omeniti. Leta 2012 je namre─Ź takratna Jan┼íeva vlada sprejela ukrep, s katerim je stopnjo dohodninske obdav─Źitve najvi┼íjih dohodkov povi┼íala od 41 na 50%. Tako se je Slovenija glede obdav─Źitve bogatih pribli┼żala praksi, ki je uveljavljena v Skandinaviji (┼ávedska 57%, Danska 56%,…), torej v dr┼żavah, ki ┼íe vedno dokaj uspe┼íno zavra─Źajo temeljna na─Źela neoliberalizma. Sedanja vlada se je odlo─Źila, da bo ta, za neoliberalca ne─Źasten spodrsljaj, popravila in najvi┼íjo dohodninsko stopnjo zopet zni┼żala na prej┼ínjo raven. Razumnega argumenta, da je ta sprememba narodnogospodarsko koristna, ni mo─Ź najti in vlada se zanjo o─Źitno odlo─Źa zato, da z njo demonstrira svojo privr┼żenost religiji neoliberalizma. Res pa je, si bo z njo okrepila naklonjenost bogatej┼íih slojev in tujine.
Slovenija se je, kot re─Źeno, prva leta svoje samostojnosti uspe┼íno upirala neoliberalnim usmeritvam, ki so nam jih vsiljevali iz tujine, danes pa jim poslu┼íno sledi. ┼áe posebno mote─Ź je vtis, da tako ravna celo na┼íe ustavno sodi┼í─Źe. Ve─Źina prebivalstva to spremembo bole─Źe ob─Źuti, zelo pogosto v obliki rev┼í─Źine, mladina pa predvsem zaradi vse ve─Źje brezposelnosti.. Manj┼íina, ki se materialno debeli, je seveda zadovoljna. ┼Żal je dana┼ínja parlamentarna demokracija tako zasnovana, da bogata manj┼íina brez ve─Źjih te┼żav politi─Źno obvladuje ve─Źino. Slednja ima zato mo─Źno omejene mo┼żnosti, da bi prihodnji razvoj dr┼żave preusmerila sebi v prid. Razlogov za optimizem zato ni prav veliko. Slabo bo namre─Ź, ─Źe se bomo neoliberalizmu odrekli ┼íele po tem, ko bo zaradi njega svet prizadela tako resna kriza, da bodo tudi bogati pripravljeni na dru┼żbene spremembe v korist ve─Źine.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 27.6.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja