RTV SLO ima že kar nekaj časa novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Nič posebnega, bi človek rekel. Druga politična opcija pač. Pa vendar se na RTV očitno dogajajo zadeve, ki presegajo okvire javne ustanove. Odstavitev direktorice Televizije Slovenije Natalije Gorščak, »čudno« delovanje oz. nedelovanje sveta RTV in še bolj čudno odločanje generalnega direktorja, je čedanje manj nenavadno. Pravzaprav se presenetljivo natančno ujema s to »našo« vlado oz. njenim predsednikom. Mimo predpisov in strokovnega ravnanja, z veliko željo po sesuvanju vsega obstoječega ter oporo na le enega nenadomestljivega človeka, so dogajanja skorajda pravljično zaključena oz. se zaključujejo. To pomeni, da je potrebno zamenjati le še nekaj urednikov, novinarjev ter oddaj in vsi bodo »lepo« poročali o »prekrasno« katastrofalnih rezultatih te vlade. Kot v Andersenovi pravljici Kraljična na zrnu graha, se bo zgodba srečno zaključila in RTV bo lahko v miru poročala le o vsebinah, ki bodo uravnoteženo všečne predsedniku in članom vlade. No, seveda tudi odsotnim članom sveta RTV in vsem, ki ne plačujejo naročnine ter seveda vrhu RKC.
Generalka za čistko na RTV oz. za »čisto RTV« se je očitno začela na STA, pa seveda predhodno na policiji in še kje. Ali je generalka tudi zadnji vdor »anticepilcev« v studio RTV in njihovo večmesečno nadlegovanje zaposlenih? Ali pa je vse to odlična prilika tudi za diskreditacijo vseh petkovih protestnikov in njihovih utemeljenih zahtev? Povod in pokritje za reagiranje proti vsem, zaradi tega očitnega absolutno nesprejemljivega ravnanja Ladislava Trohe in njegovih pristašev, je bil morda celo obisk Andreja Šiške in njegove varde pri predsedniku države. Seveda »velja poskusiti« do kje so meje sprejemljivega in tolerance!
Vsi ti »testi« in »generalke« se zdijo kot voda na mlin avtoritarni vladi in vsem njenim potezam. Verjetno res ni več slučajno geslo: »Čim slabše za vse, tem boljše zame oz. za nas!«
Pravzaprav nas ta politična opcija sili, da bi ploskali rešitvam, kjer si sami natikamo zanko okoli vratu. Nekaterim statistom in gledalcem, ne vem, če redkim, je vse skupaj všeč.
Ne vem tudi, kako daleč je ta in podobna »uravnoteženost« pri nekaterih drugih javnih in državnih institucijah. Za parlament je znano, da je »uravnotežen« in trenutno tudi nesposoben odločanja. Vendar so v njem vsi zelo zadovoljni sami s seboj. Vlada je seveda »polno operativna,« kar pomeni »uravnotežena.« Predsednik države je kot anketno najbolj priljubljen državni organ in posameznik neavtoritativno že sam po sebi najbolj »uravnotežen.« Predvsem s predsednikom vlade seveda. Za ustavno sodišče se zdi, da je z nekima doktorjema, ali z dvojnim doktorjem, z zakasnitvijo tudi še delujoče in ne čisto pod vplivom odlokov vlade, kdaj in kaj smejo delati in kdaj ne. Bojim pa se, da bo slej kot prej tudi US postalo »uravnoteženo.« Danes pač nič ni več nemogoče.
Podobno velja za številne državne organe. Izjeme, o katerih sploh ni več veliko slišati npr. varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije in še katere, so vidne in slišno tiho. Kar še politično »štrli« iz trenutne politične situacije in deluje v korist državljanov je npr. informacijska pooblaščenka ga. Mojca Prelesnik, ki pa jo je »seveda potrebno« tudi »malo« plemenito »uravnotežiti,« da bo dala mir.
Ostane še ocena »uravnoteženosti« pravosodja, ki pa se je skoraj ne upam dati. Upam, da ni politika segla tudi na to področje!
Morda pa je res že skrajni čas, da svoje povemo na volitvah državljani. Verjetno tudi ne samo o strankah in o njihovem načinu »uravnoteženosti« v zadnjih 30 tih letih, temveč o novih vsebinah življenja in sobivanja. Pa tudi v okviru oz. pogojih novega načina volilnega sistema. Obstoječ oz. veljaven je namreč dokazano neučinkovit. Zopet je izjema zadnji referendum.
Miloš Šonc, Sinteza