Slabo upravljanje države

Osnovni izvor sedanje splošne družbene krize, ki se na površini kaže tudi kot finančna, je kriza parlamentarizma, pravi prof. Bučar in sklene: »Brez svobode poslanca ni parlamenta«.

(*Vodilna elita je tista formalno neopredeljena skupnost osebnosti, ki s svojim vplivom, izvirajočim iz njihove družbene (duhovne in materialne) moči zagotavlja skladnost potrebnega ravnanja s stanjem naravnega in družbenega okolja. Njen vpliv ni omejen le na vzvode državne oblasti, ustvarja pa splošni duhovni humus, potreben za zdravo družbo. Pri nas še ni zrasla in se razvila vodstvena elita, značilna za moderno demokratično ureditev.)

Naša politična elita je neposredni in organski nadaljevalec vzorca politične elite nekdanje totalitarne države. Nova državna ureditev je nastala neposredno na ruševinah bivše totalitarne ureditve. Nova vodstvena elita je neposredno prevzela vlogo in družbeno strukturo, ki jo je za svoje potrebe vzpostavil bivši totalitarni režim. Po svoji ureditvi in metodah je nova elita brez bistvenih sprememb nadaljevala nekdanje odnose brez sleherne tranzicije v kvalitativno novo stanje moderne družbe. Tako stanje je novi vodstveni ekipi tudi povsem ustrezalo, saj je nenadzorovano povečevalo njeno moč. Zato tudi ni zainteresirana za spremembe ali kakršnokoli stvarno tranzicijo v nov model upravljanja družbe in države.

Z volilnim sistemom, prikrojenim zahtevam političnih strank, je bilo doseženo, da je prešel izbor kandidatov za parlament izključno v njihove roke. Kdor se je kakorkoli uprl volji politične stranke ali vsaj pokazal določeno samostojnost mišljenja v zadevah, ki so se zdele stranki pomembne za njene cilje, se je lahko poslovil od politične kariere. Preprosto ni več prišel na strankino kandidatno listo. So pa stranke poskrbele, da je postalo poslansko mesto nagrajeno visoko nad splošnim povprečjem plač. Hkrati so kandidirale ljudi, ki so bili povsem ali vsaj pretežno eksistenčno odvisni od svoje poslanske plače. Neodvisnost poslanca je bila tako v stalnem soočenju z voljo stranke in bila pod sankcijo izgube družbenega položaja. Poslanec je postal ujetnik stranke.

Zaradi proporcionalnega volilnega sistema dobi možnost oblikovati vlado tista zmagovita stranka, ki jo podprejo tudi druge, ki skupaj oblikujejo parlamentarno večino. Zato je potreben med njimi dogovor o sodelovanju. Stranke oblikujejo koalicijo o vladanju, t. i..koalicijski dogovor. Poslanci so iz tega dogovora že izločeni, saj dogovor temelji na predpostavki, da stranke že v celoti obvladujejo svoje poslance, sicer bi bil dogovor brezpredmeten. Zaradi spreminjajočega se okolja in pogojev ima koalicijsko dogovarjanje le posreden ali celo zanemarljiv vpliv na vodenje operativne politike. Koalicijski dogovor tako ni dogovor o vsebini bodoče politike, in to tudi ne more biti, ampak je dogovor o delitvi moči med strankami. Temu ustrezne so tudi uporabljane metode. Torej ne kdo ima boljše odgovore na najbolj pereča družbena vprašanja ampak kdo si je uspel pridobiti več moči, da bo vladal čim bolj neodvisno od ostalih in si pridobil ustrezno moč tudi nad svojimi koalicijskimi partnerji.

(**Ugovor, da se tudi v tradicionalnih parlamentarnih sistemih dogaja nekaj podobnega, ne vzdrži. Pri nas nimamo vodstvene elite, ki se je v tradicionalnih demokracijah oblikovala skozi generacije in  vlada z že utrjenih položajev. Pri nas se vodstvena elita šele oblikuje a brez izvorov družbene moči, ki bi ji zagotavljali legitimiteto. Samo sklicevanje na pretekle zasluge (NOB ali/in udeleženost v osamosvajanju) izzveni v prazno ob srečanju z realno močjo. Zato tako neizprosna tekma za vodilne položaje v državni strukturi, ki so povezani z državno močjo. Osvojitev visokega mesta v državni strukturi ni v vlogi, ki jo tako mesto ima ampak v utrjevanju položaja in moči nastajajoče vodilne elite. Državni interesi so nujno na drugem mestu in pridejo v poštev samo in šele, kolikor niso ovira za interese politične stranke oz. nosilca zadevnega položaja.)

Če se zgodi, da poslanec ob kritičnih odločitvah glasuje v nasprotju s pričakovanji, je to razlog za prvovrsten političen škandal. Tako smo prišli do neposrednega zanikanja ideje parlamentarizma, kajti brez svobode poslanca ni parlamenta. Določba 82. člena ustave, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nikakršna navodila, ni samo lepotnega pomena. Gre za bistvo. S koalicijskim dogovarjanjem vodstva strank zavezujejo svoje poslance, kako bodo glasovali, ne glede na izrecno ustavno določilo o njihovi svobodi in to lahko celo proti njihovi izrecni volji.

Naloga in smisel parlamenta je v skupno korist usklajevati različne splošne interese in preprečiti nasilno uveljavljanje delnih interesov na škodo družbene skupnosti. Samo tisti  interes, ki dobi potrebno potrditev parlamenta lahko nastopa kot splošni družbeni interes. Čim so ti temeljni odnosi porušeni, je konec normalnega družbenega razvoja in tudi parlamentarne ureditve. S koalicijskimi dogovori smo v bistvu ukinili parlament. O čem bo odločal, ni več stvar poslancev, ki smo jim odvzeli opravilno sposobnost, ampak predmet odločanja vrha strankarske koalicije. Ob takem stanju je Parlament samo zelo draga oz. predraga demokratična kulisa, ki podeljuje pravno obveznost tistemu, kar so že pred tem sklenili na koalicijskem vrhu. Če bi poslanec kljub temu lahko svobodno odločal po svoji vesti, postaja koalicijsko dogovarjanje seveda brezpredmetno. S tem smo dojemanje in presojo splošne družbene problematike skrčili na vrh koalicije. Pogled na svet je bistveno zožen in na široko so odprta vrata dogovarjanju o pomembnih splošnih vprašanjih brez in mimo političnih sankcij. Država brez parlamenta in svobodnega poslanca nima na svojem vrhu zakonitega predstavnika, ki bi nastopal v imenu in za interese države v skupno korist njenih državljanov, pač pa zastopa le interese vladajoče politične stranke ali vladajoče koalicije. Tu je osnovni izvor sedanje splošne družbene krize, ki je na površini tudi finančna.        Več…

9 odzivov na Slabo upravljanje države

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.