SIRIZA, LJUBEZEN MOJA

IKARJEV LET
Gr┼íka tragedija se je za─Źela, v skladu z Ajshilovim pojmovanjem tragi─Źnosti, z vstopom v EU. Gr─Źija na ta vstop ni bila pripravljena. ┼áe manj je bila pripravljena na sprejem in uvedbo evra. Vstopiti je morala zaradi geostrate┼íkih interesov Zahoda, kot varuhinja Mramornega morja in zapore sovjetskega ladjevja v ─îrno morje. Zaradi istega interesa, zaradi katerega je morala po kon─Źanju druge svetovne vojne grobo obra─Źunati s svojim partizanstvom. Po tem obra─Źunu je dokon─Źno postala ameri┼íki fevd in njen razvoj v moderno dr┼żavo je bil z zunanjim kapitalom korumpirana farsa. Izgon kralja je bil kolateralna ┼íkoda izgube gr┼íke suverenosti.
┼Że pred vstopom v EU je bila Gr─Źija ena najbolj zadol┼żenih dr┼żav. Po uvedbi evra pa so se ji nenadoma odprle nove mo┼żnosti zadol┼żevanja po nizkih, evropskih obrestnih merah, in celotna EU je postala nekak┼íen garant njenega ┼íe hitreje rasto─Źega zunanjega dolga. Ta preobilica denarja je povsem deformirala gr┼íko gospodarstvo in dru┼żbo. Gr─Źija si je omislila najve─Ź uradnikov na prebivalca, njene pokojnine so bile najve─Źje v Evropi, delovna doba najkraj┼ía, posojila najcenej┼ía, ┼ítevilo bogata┼íev najve─Źje, korupcija najvi┼íja v Evropi, pobiranja davkov skoraj ni bilo. Redna letna poro─Źila EU-ju o stanju svojega gospodarstva je prirejala s pomo─Źjo ameri┼íkih borznih hi┼í, kot vsiljevalci posojil so nastopale predvsem nem┼íke in francoske banke. (Ker so se ameri┼íke banke zaradi notranjih informacij previdno umikale, lahko to razumemo kot pripravljanje zahrbtnega ameri┼íkega udarca EU!).
Cveto─Źa Gr─Źija, ki je lahko potro┼íila ve─Ź deset milijard za olimpijado, je navzven delovala kot zgodba o kapitalisti─Źnem uspehu. Navznoter pa je bila tragi─Źna povest o skoraj┼ínjem strmoglavljenju.
To je bil Ikarjev let k soncu.

BLAMA┼ŻA SLOVENSKE POLITIKE
Ko se je za─Źel Ikarjev padec, so se vznemirile nem┼íke in francoske banke in zahtevale, da ─Źlanice EU posodijo denar Gr─Źiji za pokritje njenih dolgov tem bankam. Tudi Slovenija je morala prispevati svojih 240 mio, ─Źeprav je takrat ┼że sama vidno drsela v lastno krizo, ki smo jo videli vsi, razen predsednika vlade, g Pahorja.
Ta je ob posojilu Gr─Źiji govoril, da je to ┬╗zanesljivo nalo┼żen denar┬ź, ki ga bomo brez dvoma dobili nazaj. To nam je skoraj jam─Źil s svojo ┬╗pregovorno odgovornostjo┬ź. Njegov finan─Źni minister g Kri┼żani─Ź je ┼íel ┼íe korak dalj: razlo┼żil nam je, da si bo ta denar sposodil po ni┼żjih obrestnih merah, kot ga bomo dali Gr─Źiji, zaradi ─Źesar bomo ┼íe dobro zaslu┼żili.
Odlo─Źitev o posojilu Gr─Źiji je bila seveda izsiljena na ravni EU, toda nikoli se nisem mogel odlo─Źiti, ali je ┼ílo takrat za njune zavestne la┼żi (in sta nas imela za bedake!) ali sta, bognedaj, v svoji prepro┼í─Źini, v to zares verjela. Popolnoma jasno mi je bilo, da tega denarja ne bomo nikoli ve─Ź videli, zato sem v ┬╗Delu┬ź zapisal, da ga bodo Grki vrnili ┬╗ad callendas graecas┬ź, torej ob Sv. Nikoli.
Roko na srce, tega denarja, zbranega tako iz razli─Źnih EU dr┼żav, tudi Grki niso nikoli videli: iz zbirnega ra─Źuna je romal direktno v nem┼íke in francoske banke ÔÇô gr┼íke upnice, Grki so le cenej┼ía posojila zamenjali ÔÇô z dra┼żjimi. Temu se je takrat reklo ┬╗pomo─Ź EU Gr─Źiji┬ź!

TROJKA BIRI─îEV
Seveda se je izkazalo, da je tako zbrani denar kaplja v morje ob vseh gr┼íkih dolgovih in da Gr─Źija letno potrebuje nekaj deset milijard sve┼żega denarja za pre┼żivetje in nekaj sto milijard, da bi spravila svoje enormne dolgove v sprejemljive okvire.
EU se je morala odlo─Źiti, da ve─Źino tega sve┼żega denarja zagotovi, hkrati pa so njene banke dosegle, da poro┼ítvo zanj direktno podpi┼íejo posamezne dr┼żave ÔÇô ─Źlanice. (Tudi Slovenija ima poro┼ítvo v vi┼íini 1,2 mio, mislim). Da bi vsaj navidezno zagotovila njegovo racionalnej┼ío in bolj namensko porabo, je pristala, da finan─Źne institucije oblikujejo ┬╗trojko gr┼íkih biri─Źev┬ź, ki naj z bi─Źem od gr┼íke vlade izsili neusmiljeno var─Źevanje. In gr┼íka vlada je, kot vsaka vlada, bolj v skrbi za lastne riti kot interese svojega ljudstva, sprejela drakonske ukrepe po na─Źelu, ┬╗zdaj boste var─Źevali, pa naj stane, kolikor ho─Źe.
Ta trojka biri─Źev seveda ni imela najmanj┼íega pojma o gr┼íki (ali ob─Źe─Źlove┼íki) realnosti, o ─Źlove┼íkem dostojanstvu in ekonomiji. Zrasla je v ban─Źnih uradih virtualnega kapitala in vse, kar je vedela, je bil napotek: uzakonite var─Źevanje za vsako ceno, da dobimo denar nazaj. Namesto, da bi EU reprogramirala gr┼íke dolgove, jih deloma tudi odpisala in si tako kupila ─Źas za potrebno prestrukturiranje gr┼íke dru┼żbe, je popustila tem ban─Źnim izterjevalcem, da grobo in na silo izterjujejo posojila in oderu┼íke obresti.
Gr─Źija danes ni samo najbolj zadol┼żena evropska dr┼żava. Je tudi najbolj razslojena (z nadpovpre─Źnim dele┼żem najve─Źjih bogata┼íev), njene dr┼żavne institucije so najbolj neu─Źinkovite in skorumpirane. Vlada je nesmiselne ukrepe, ki so vodili v popolno blokado gospodarstva, uvajala postopoma, da je tako omogo─Źila gr┼íkim bogata┼íem, da svoje bogastvo odnesejo na varno. Nato je ukrepe usmerila direktno na prebivalstvo: razpolovila je pokojnine, za tretjino zmanj┼íala dopuste, prvi─Ź v zgodovini za─Źela uvajati evidenco prisotnosti uradnikov na delovnem mestu, odpustila milijon ljudi in prevzela neposredno oblast nad mediji, zlasti elektronskimi.
Ljudstvu je zlomila hrbtenico. In se slepila, da je zmagala, da bo zaupanje finan─Źnih trgov v ┬╗Novo Gr─Źijo┬ź poraslo, da bodo obresti za nova posojila na svetovnih finan─Źnih trgih manj┼íe, da se bo nekaj tajkunov z nagrabljenim denarjem vrnilo in da bo celotna politi─Źna vrhu┼íka bolj ali manj neopraskana pre┼żivela.

GR─îIJA PRED SESUTJEM IN DR┼ŻAVLJANSKO VOJNO
To se seveda ni zgodilo. Obupano ljudstvo je izvolilo Sirizo z nerealnim politi─Źnim programom, ki je bolj naravnan v vra─Źanje dostojanstva ljudem kot v gospodarski razvoj. Vsem, tudi Grkom, je jasno, da je zapisani program Sirize neizvedljiv.
Siriza je po prevzemu oblasti pred te┼żkimi nalogami. Nagnati bo morala vso staro, skorumpirano politi─Źno strukturo in uveljaviti nekak┼íno prepoved njihovega politi─Źnega delovanja; za moralno o─Źi┼í─Źenje dru┼żbe bi bilo ┼íe bolje, ─Źe bi jo lahko postavila pred sodnike.
Siriza potrebuje nov, sve┼ż denar, mnogo denarja, in ─Źas, veliko ─Źasa, da ubla┼żi najhuj┼íe socialne krivice in spro┼żi procese gospodarske rasti, ne da bi razprodala polovico gr┼íkih otokov. Lahko krene v smeri nacionalizacije in zaplembe bogastva najbogatej┼íih, toda temu se bo odlo─Źno uprla Amerika, saj se boji ┬╗idejne oku┼żbe┬ź in tovrstne pandemije doma, pa tudi nara┼í─Źajo─Źega ruskega vpliva.
Siriza se bo morala pogajati z EU in njenimi bankami. Lahko upa, da se je po hudem glavobolu, ki ga je povzro─Źilo divjanje biri─Źev, v EU prebudilo nekaj treznih glav in bodo za postopno re┼íevanje gr┼íke gospodarske krize, ki postaja tragedija gr┼íkega ljudstva.
Vendar je gr┼íko upanje na trezno obravnavo njenih problemov in iskanje re┼íitev majhno, saj je to, tudi, ─Źe bo EU razmi┼íljala v tej smeri, neke vrste evropski ra─Źun brez ameri┼íkega kr─Źmarja. Nevarnost zaokreta Gr─Źije v levo, obnavljanje socialisti─Źnih idej, podr┼żavljanje ali zaplemba premo┼żenja tajkunov in podobno ┬╗levi─Źarstvo┬ź je za ZDA nesprejemljiv, nevaren precedens, zlasti, ker Gr─Źija ┼íe vedno in spet mo─Źneje velja za klju─Źno geostrate┼íko branilko kapitalizma.
Na nek na─Źin, brez Rusov na vzhodnih mejah, toda z Rusi v ─îrnem morju in ─Źedalje bolj tudi v Sredozemlju in na Cipru (in tudi v gr┼íkih in ciprskih bankah!), je gr┼íka situacija podobna ukrajinski. Tudi tam Ameri─Źanom ni ustrezalo evropsko povezovanje z Rusijo in organizirali so notranjo ukrajinsko revolucijo.
S tem so dosegli številne parcialne cilje v svoji globalni strategiji:
– prizadejali so te┼żak gospodarski udarec EU-ju, ki se danes odseva v ┼íibkem evru;
– osamili so Rusijo, zmanj┼íali njen vpliv in jo z nara┼í─Źajo─Źo gospodarsko in politi─Źno blokado (sankcijami) delno destabilizirali;
– dokon─Źno so si podredili Ukrajino, jo s ┬╗pomo─Źjo┬ź v obliki posojil navezali nase in spremenili v svojo kolonijo (pred nosom EU!), v kateri bodo sami odlo─Źali, kdo bo vladal, kdo bo kon─Źal v nekem novem guantanamu in koliko ameri┼íkih GSO bo uzakonila Ukrajina.
(Mimogrede: Ameri─Źani so tudi v Sloveniji prej┼ínji teden ustanovili nekak┼íno dru┼ítvo, ki je pravzaprav ┬╗nadzorni organ za slovensko privatizacijo┬ź. Slovenska politika ga je toplo pozdravila, mediji so o tem obilo poro─Źali!)

CIPRAS, RA─îUNAJ NA ZDA!
Amerika kot svetovna velesila sicer gnije pri ┼żivem telesu v mo─Źvirju svoje hitro rasto─Źe zadol┼żenosti, njena dru┼żba ne bo mogla v nedogled prena┼íati nara┼í─Źajo─Źe koncentracije kapitala in mo─Źi, za─Źela se bo notranja destabilizacija, toda ┼íe vsaj pol stoletja ne bo mogo─Źe opraviti nobenega geostrate┼íkega izra─Źuna mimo nje ali brez nje, tolik┼ína je njena voja┼íka (in informacijska) mo─Ź.
Tudi gr┼íkega ne. Po mojem razumevanju so ZDA v Gr─Źiji bolj zainteresirane za ┬╗kontrolirano┬ź dr┼żavljansko vojno, kot za mir. Za politi─Źni kaos, v katerem bodo, kot v Argentini ali ─îilu, neznanokam izginili ┬╗politi─Źni levi─Źarji in marksisti┬ź, nato pa se bodo od neznanokje pojavili odre┼íilni desno nastrojeni generali in veletrgovci s ─Źokolado in odre┼íili utrujeno gr┼íko ljudstvo. Pojavil se bo ameri┼íki kapital in nova blagodejna posojila.

UMAZAN SCENARIJ
Deja vu! Scenarij, ki ga razlagam, je mogo─Źe (pre)drzen, toda poznan in vedno znova (uspe┼íno!) uporabljen, ko gre za ameri┼íko globalizacijo kapitalskega ustroja mejnih, za ZDA geostrate┼íko pomembnih dru┼żb. Ta scenarij ZDA le malo prilagajajo regionalnim, nacionalnim in lokalnim specifikam dru┼żb, kjer ga uresni─Źujejo. Je umazan in s seboj prina┼ía nekaj deset tiso─Ź trupel, toda kaj je to drugega, kot komaj opazna kolateralna ┼íkoda ob pohodu svetovnega kapitala?! Koga v Ameriki briga Gr─Źija in njena tragedija?! Njihov cilj je zlomiti in kapitalizirati Rusijo. Nad grabe┼żljivostjo ameri┼íkega kapitala je samo nebo.
Saj vem, kaj boste porekli: da slikam hudi─Źa. To je zato, ker v Boga ne verjamem, Hudi─Źa pa se vseeno bojim.
In ─Źe mi bo Predsednik g Pahor zatrdil, da vse ni tako ─Źrno, potem, …potem bom skoraj prepri─Źan, da Grke zares ─Źaka dr┼żavljanska vojna.
Njen spro┼żilni detonator je volilna zmaga Sirize. Seveda, ─Źe bo vztrajala pri svojem programu.
Emil Milan Pintar, SINTEZA-KCD, 31.1.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja