Privatizacija

Pot do odvisnega gospodarstva

Privatizacija ne re┼íuje prora─Źunskih te┼żav, gospodarstvo pa postane bolj odvisno od tujine in ranljivej┼íe.
Medtem ko so se v srednje- in vzhodnoevropskih dr┼żavah vendarle za─Źeli zavedati, kaj res prina┼ía privatizacija in gospodarska rast, ki jo spodbujajo tuje nalo┼żbe, se je Slovenija zaradi pritiskov evropske komisije odlo─Źila za pospe┼íeno privatizacijo. Zaradi privatizacij, pri katerih ima prednost tuji kapital, se bo Slovenija za─Źela razvijati tako, da bo postajala vse bolj obrobna in odvisna dr┼żava.
Slovenija je bila na ┼íir┼íem obmo─Źju vzhodne Evrope edina dr┼żava, v kateri je po pridru┼żitvi Evropski uniji pre┼żivel velik del podjetij v dr┼żavni in doma─Źi lasti. To se je zgodilo zaradi mo─Źnih interesov slovenskih predelovalnih dejavnosti, mo─Źnih pritiskov sindikatov in zaradi politike, ki je zagovarjala ohranitev gospodarske samostojnosti tudi v razmerah povezovanja dr┼żav Evropske unije. Dr┼żavne banke so bile tiste, ki so omogo─Źile financiranje podjetij v doma─Źi lasti. Slovenske predelovalne dejavnosti so bile na za─Źetku devetdesetih let prej┼ínjega stoletja v zelo ugodnem polo┼żaju, ker je bila proizvodnja razmeroma dobro prilagojena novim razmeram, poleg tega je Slovenija ┼że v ─Źasu Jugoslavije veliko izva┼żala v zahodno Evropo. Do leta 2004 je ekonomska politika zavestno podpirala (doma─Źe) predelovalne dejavnosti. Ukrepi, namenjeni spodbujanju neposrednih tujih nalo┼żb, so bili ustrezno prilagojeni. Blag nadzor kapitalskih tokov je ve─Ź let onemogo─Źal rast vrednosti slovenske valute. Politika deviznega te─Źaja, ki je prepre─Źevala poceni uvoz in zagotavljala, da so bile cene slovenskih izvoznih izdelkov konkuren─Źne, je podpirala predelovalne dejavnosti, poleg tega je omogo─Źila vi┼íanje pla─Ź. V nasprotju z drugimi dr┼żavami v regiji se je Slovenija v tistem obdobju izognila visokim primanjkljajem teko─Źega ra─Źuna. Polo┼żaj slovenske vlade pri pogajanjih o pridru┼żitvi se je tako okrepil in pomagal ohraniti samostojno oblikovanje dr┼żavne politike.
Po pridru┼żitvi Evropski uniji leta 2004 in sestavi desne vladne koalicije pod vodstvom premiera Janeza Jan┼íe se je kon─Źalo obdobje koherentne politike in mo┼żnosti za samostojno oblikovanje dr┼żavne politike so s─Źasoma izginile. V dr┼żavo je za─Źelo pritekati zelo veliko kapitala. K temu so pripomogle tudi napovedi o tem, da se bo Slovenija pridru┼żila evrskemu obmo─Źju. Dr┼żavne in zasebne banke v Sloveniji so s tujimi kapitalskimi pritoki hitro ponujale vse ve─Ź posojil ÔÇô tako gospodinjstvom kot podjetjem. Rasti je za─Źel velik nepremi─Źninski in posojilni balon. Ne Jan┼íeva vlada ne slovenska centralna banka nista storili ni─Ź, da bi ustavili posojilno manijo.
Izkušnje višegrajske skupine
Po letu 2008 je bilo treba pla─Źati ra─Źun za tak┼íno nepremi┼íljeno po─Źetje. Zaradi globalne krize je kapital nehal pritekati v dr┼żavo. Baloni so po─Źili. ┼átevilna gradbena podjetja so bankrotirala. Slovenija je zdaj pravzaprav poseben primer, saj morajo predvsem podjetja nositi breme prezadol┼żenosti. Banke imajo veliko slabih dolgov. Zaradi dr┼żavne podpore bankam v te┼żavah se je javni dolg zelo pove─Źal. Evropska komisija in vlade najpomembnej┼íih dr┼żav ─Źlanic EU izkori┼í─Źajo krizo za to, da lahko dose┼żejo nekaj, ─Źesar niso mogle med pridru┼żevanjem Slovenije Evropski uniji: mno┼żi─Źno privatizacijo v korist tujega kapitala. Toda visoki dolgovi v podjetjih omogo─Źajo tudi druga─Źen pristop. Dr┼żava bi lahko pomagala prezadol┼żenim podjetjem, ki so se pravzaprav sposobna obdr┼żati pri ┼żivljenju, v zameno za dr┼żavni dele┼ż v podjetjih.
V dr┼żavah vi┼íegrajske skupine (─îe┼íka, Mad┼żarska, Poljska, Slova┼íka) so za─Źeli odlo─Źno izvajati privatizacijo in podpirati neposredne tuje nalo┼żbe na za─Źetku pogajanj o pridru┼żitvi Evropski uniji konec devetdesetih let. Mad┼żarska se je zaradi visokega zunanjega dolga odlo─Źila razvijati na podlagi neposrednih tujih nalo┼żb ┼że v zgodnjih devetdesetih letih. Tuji kapital je kupil dobi─Źkonosno infrastrukturo in privatizirane banke ter veliko vlagal v izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti. Pred privatizacijo takratnih javnih ponudnikov infrastrukturnih storitev in po njej so pogosto mno┼żi─Źno odpu┼í─Źali. Hrva┼íki Telekom, denimo, je odpustil polovico svojih zaposlenih, potem ko ga je prevzel Deutsche Telekom (ki zdaj namerava prevzeti Telekom Slovenije). Na ┼ítevilnih podro─Źjih (denimo pri po┼ítnih ali ┼żelezni┼íkih storitvah) privatizirana infrastrukturna podjetja najve─Źkrat zmanj┼íajo obseg svojih storitev na pode┼żelju, saj so storitve tam dra┼żje in manj dobi─Źkonosne. Prednostne naloge vlagateljev morda ne podpirajo gospodarskega razvoja in ne upo┼ítevajo socialnih potreb. O vpra┼íanjih, povezanih z nalo┼żbami, se, denimo, prepirata slova┼íka vlada in italijansko energetsko podjetje ENEL. Privatizacija dobi─Źkonosnih javnih podjetij dolgoro─Źno ┼íkodi prora─Źunu, ker imajo od dobi─Źka koristi zasebni lastniki, ne pa dr┼żava. Ob─Źasno se med privatizacijo pojavi tudi korupcija. Deutsche Telekom in njegova mad┼żarska podru┼żnica, denimo, sta morala pla─Źati ve─Ź kot 95 milijonov ameri┼íkih dolarjev, potem ko so ZDA spro┼żile kazensko in civilno preiskavo o podkupovanju vladnih uradnikov v Makedoniji in ─îrni gori.
Tuje banke so skoraj popolnoma prevzele ban─Źni┼ítvo na ─îe┼íkem in Slova┼íkem ter mo─Źno prevladujejo na Mad┼żarskem in Poljskem. Pred privatizacijo je dr┼żava prevzela slabe dolgove, ─Źe je bilo med posojili zelo veliko slabih posojil. V obdobju pred krizo so sicer hitro dodeljevali vse ve─Ź posojil, vendar banke na ─îe┼íkem, Poljskem in Slova┼íkem leta 2008 ┼íe niso bile zelo ranljive. Toda od pred kratkim je mogo─Źe sklepati, da se na Slova┼íkem pove─Źuje nepremi─Źninski balon (slova┼íka centralna banka je zato uvedla ostrej┼ía pravila o dodeljevanju posojil). Zaradi tujega zasebnega lastni┼ítva banke na Mad┼żarskem niso bile ni─Ź odpornej┼íe proti krizi. Pred krizo so mno┼żi─Źno dodeljevale devizna posojila. Po za─Źetku krize in razvrednotenju forinta so se prejemniki deviznih posojil in banke hitro zna┼íli v hudih te┼żavah. Mad┼żarska je bila prva dr┼żava ─Źlanica EU, ki je leta 2008 zaprosila za posojilo Mednarodnega denarnega sklada in bila ena od dr┼żav, ki jo je sedanja kriza najhuje prizadela. Na Poljskem je dr┼żava vsaj delno obdr┼żala ban─Źni┼ítvo. Zaradi sedanje krize so na Poljskem za─Źeli razpravljati o tem, da bi za─Źeli dodeljevati ve─Ź javnih razvojnih posojil. Kako pomembna so javna posojila in javne nalo┼żbe pri boju proti krizi, priznavajo celo nekateri zagovorniki liberalne politike na Poljskem.
Selitev dobi─Źka v tujino
V dr┼żavah vi┼íegrajske skupine tuji kapital prevladuje pri izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih. Privabile so ga nizke pla─Źe in nizki davki. Zdi se, da je tehnologija pri teh dejavnostih na razmeroma visoki ravni. Vendar so v dr┼żave vi┼íegrajske skupine preselili samo nekatere dele proizvodne verige in pri proizvodnih procesih pogosto ne potrebujejo visokokvalificiranih delavcev. Za raziskave in razvoj ve─Źinoma ┼íe vedno skrbijo v mati─Źnih dr┼żavah. Za raziskave in razvoj najmanj namenijo na Slova┼íkem in Poljskem, kjer dele┼ż sredstev, namenjenih zanje, ne dosega niti enega odstotka BDP. Industrija je mo─Źno odvisna od uvo┼żene tehnologije, doma─Źe inovacije nimajo omembe vredne vloge, to dokazuje tudi majhno ┼ítevilo patentov. Leta 2008 objavljena ┬╗zelena knjiga┬ź o raziskavah in inovacijah na ─îe┼íkem razkriva, da je ─îe┼íka ena od dr┼żav ─Źlanic Evropske unije z najmanj prijavljenimi patenti pri uradu Zdru┼żenih dr┼żav za patente in blagovne znamke. Te┼żav zaradi zelo slabo razvitega podro─Źja inovacij in raziskav se vse bolj zavedajo tudi ekonomisti v tej regiji. Zaradi krize, ki je razkrila ranljivost skrajno izvozno usmerjenega gospodarstva pod tujim nadzorom, so se v teh dr┼żavah vsaj za─Źeli pogovarjati o pomanjkljivostih predelovalnih dejavnosti, ki jih podpirajo predvsem neposredne tuje nalo┼żbe. Slova┼íki ekonomist Vladimir Bal├í┼ż, denimo, je pred kratkim ugotavljal, da slova┼íki model predelovalnih dejavnosti, ki temelji na nizkih pla─Źah in nizkih davkih, dolgoro─Źno ┬╗ni vzdr┼żen┬ź.
Zaradi neposrednih tujih nalo┼żb se dobi─Źek seli v tujino, kjer imajo vlagatelji svoj sede┼ż, zlasti v drugi razvojni stopnji. Zaradi nakazovanja visokih dobi─Źkov v tujino sta ─îe┼íka in Mad┼żarska dr┼żavi z enim od najvi┼íjih primanjkljajev v bilanci prihodkov v Evropski uniji. Na ─îe┼íkem je primanjkljaj v prihodkovni bilanci leta 2012 zna┼íal izjemno visokih 7,4 odstotka BDP. Na Mad┼żarskem je zna┼íal 5,4 odstotka, na Poljskem 4,3 odstotka, na Slova┼íkem pa zmernej┼íih 2,4 odstotka. Selitev dobi─Źka v tujino mo─Źno iz─Źrpava gospodarstva dr┼żav vi┼íegrajske skupine. ─îe┼íka vlada je pred kratkim sestavila dokument, v katerem kriti─Źno obravnava nakazovanje visokih dobi─Źkov v tujino in zagovarja dolgoro─Źno razvojno strategijo, ki bo manj odvisna od neposrednih tujih nalo┼żb.
Omejitve v samostojni dr┼żavni politiki
V Sloveniji je primanjkljaj v prihodkovni bilanci ┼íe vedno nizek (1,1 odstotka leta 2012). Toda s prodajo podjetij tujim dru┼żbam se bo bilanca prihodkov gotovo poslab┼íala. Neposredne tuje nalo┼żbe v storitvenih dejavnostih, denimo telekomunikacijah, ponavadi niso udele┼żene pri izvozu in zato iz─Źrpavajo teko─Źi ra─Źun. Primanjkljaji teko─Źega ra─Źuna se morajo financirati s pritoki kapitala iz tujine in omejujejo mo┼żnosti za oblikovanje samostojne dr┼żavne politike.
Zaradi privatizacijske politike slovenske vlade bo slovensko gospodarstvo postalo bolj odvisno od tujine in ranljivej┼íe. Privatizacija ne re┼íuje prora─Źunskih te┼żav in vnaprej je mogo─Źe napovedati, da bo ┼íkodila teko─Źemu ra─Źunu. Zaradi razmeroma mo─Źnej┼íe proizvodne strukture je Slovenija verjetno v bolj┼íem polo┼żaju pri pogajanjih z evropsko komisijo kakor ve─Źina vlad sredozemskih dr┼żav v evrskem obmo─Źju. Vendar se zdi, da ni pripravljena izkoristiti obstoje─Źih mo┼żnosti, ki jih ima na voljo njena politika.
V Sloveniji odlo─Źneje nasprotujejo privatizacijski politiki, kakor se je to dogajalo v dr┼żavah vi┼íegrajske skupine. Upajmo, da se bodo nau─Źili iz slabih izku┼íenj drugih dr┼żav. Izku┼ínje, ki so jih pridobile te dr┼żave, se ne nana┼íajo samo na velikost javnega sektorja, ampak tudi na njegovo kakovost. Treba se je demokrati─Źno dogovoriti o strate┼íki viziji za javna podjetja in jo nato uresni─Źiti.
Joachim Becker, izredni profesor na dunajski ekonomsko-poslovni fakulteti, nekdanji gostujo─Źi profesor na Univerzi na Dunaju in Univerzi v Buenos Airesu

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja