Primitivizem socialne kapice

Fran─Źek Drenovec komentar v Mladini pod naslovom Primitivizem socialne kapice zaklju─Źuje z naslednjo mislijo, citiram: ┬╗Za nami je stra┼íno desetletje, nelo─Źljivo povezano z vzponom najprimitivnej┼íega ideolo┼íkega laissez-faireaÔÇŽ Kon─Źuje seÔÇŽ s spreminjanjem Slovenije v ekonomsko in socialno raztre┼í─Źeno banano republikoÔÇŽ┬ź in se vpra┼ía: ┬╗S katero posami─Źno, a reprezentativno potezo bi bilo mogo─Źe ta desetletni trend propadanja Slovenije za za─Źetek vsaj prekiniti?┬ź.

Gornja ocena je mo─Źno ─Źrnogleda, a ji je te┼żko argumentirano oporekati. Smiselno je zato razmi┼íljati, kaj naj bi storili, da bi bilo jutri druga─Źe. Do zadovoljivega odgovora se bomo te┼żko dokopali, ─Źe ne izhajamo iz dovolj prepri─Źljive razlage, zakaj nas je doletela usoda “banana” republike. Po mojem razumevanja sta bila pri tem odlo─Źilna dva dejavnika. Eden je neoliberalizem, s katerim nas predvsem pod taktirko Nem─Źije prefinjeno osre─Źuje Bruselj, drugi pa je doma─Źega porekla in se odra┼ża v neu─Źinkovitem upravljanju dr┼żave. O tem drugem naj re─Źem nekaj besed.
Za vse dru┼żbeno-ekonomske sisteme velja ÔÇô tak sistem je tudi dr┼żava ÔÇô, da je kvaliteta njihovega upravljanja najbolj odvisna od ravnanja osebe, ki obvladuje klju─Źne upravljavske vzvode sistema. V primeru na┼íe dr┼żave opravlja to vlogo predsednik vlade. ─îe odmislimo zunanje vplive, je bil torej na┼í razvoj v preteklih letih izrazito moten predvsem zato, ker smo vodenje vlade prepustili osebam, ki tej zahtevni nalogi niso bile dorasle, niti osebnostno in ┼íe manj po znanju. Najdlje, dobrih pet let, nam jo je po letu 2004 vodil Jan┼ía, dve leti manj Pahor, sedaj pa jo ┼że leto in pol vodi Bratu┼íkova.
Neredko se sli┼íi, da smo si za slabo upravljanje dr┼żave krivi volivci sami, saj nam vladajo ljudje, ki smo si jih sami izvolili. Temu mnenju ne gre pritrditi. Bolj pravilen je odgovor, da je te┼żava v tem, ker smo si v ustavo zapisali politi─Źno ureditev s sistemskimi napakami, ki se odra┼żajo tako, da so pri nas neu─Źinkovite vlade prej pravilo kot izjema. Napake naj pojasnim s pomo─Źjo temeljnih zahtev, ki jih je potrebno zadovoljiti, ─Źe naj bo upravljanje sistema u─Źinkovito, pa tega na┼ía politi─Źna ureditev niti pribli┼żno ne upo┼íteva. Naslednji dve zadevi sta klju─Źni:
a) 0seba, ki naj sistem vodi, mora biti po┼ítena (eti─Źno neopore─Źna) in dokazljivo usposobljena za vodenje. Ta kriterij pri izboru predsednikov vlade sploh ni “na mizi” in zato ne presene─Źa, da ga ti skoraj po pravilu ne izpolnjujejo.
b) Vodenje sistema je potrebno nadzirati, kar lahko u─Źinkovito izvaja le od vodstva neodvisen in ustrezno usposobljen organ. Ta vloga je pri nas prepu┼í─Źena izklju─Źno parlamentu, ki pa je objektivno ne more opravljati, saj so njegovi ─Źlani preve─Ź odvisni od vodij politi─Źnih strank, ki praviloma sedijo v vladi in ─Źlani parlamenta ne premorejo potrebne nadzorne mo─Źi.
Naj te┼żave, ki jih pri upravljanju dr┼żave povzro─Źa neizpolnjevanje gornjih kriterijev, ponazorim ┼íe z naslednjo primerjavo. Trdim, da v Sloveniji ni ve─Źjega podjetja, ki pri svojem upravljanju ne upo┼íteva obeh obravnavanih kriterijev. Nasprotno pa se v podjetjih v dr┼żavni lasti zgornja kriterija pogosto ohlapno ali sploh ne upo┼íteva in zato so ta podjetja v povpre─Źju poslovno manj uspe┼ína. (Medklic: namesto razprodaje dr┼żavnih podjetij bi bilo torej prednostno potrebno sanirati njihovo upravljanje.)

Pomanjkljivosti na┼íe politi─Źne ureditve bi vsaj v enem delu lahko ubla┼żili s spremembo volilnega sistema po nem┼íkem vzoru, pa tega politi─Źne elite niso pripravljene podpreti. (Predlog tako spremenjenega volilnega zakona v parlamentu ┼że dve leti ─Źaka na politi─Źni blagoslov.) Aktualna politika bo gotovo nasprotovala tudi vsem drugim spremembam, s katerimi naj bi odpravili pomanjkljivosti pri upravljanju dr┼żave, ki jih omenjam. Vse je torej trasirano tako, da je te┼żko pri─Źakovati, da nam bo trend desetletnega propadanja Slovenije, kot temu pravi Drenovec, kaj kmalu uspelo zaustaviti, ─Źe ┼że ne preusmeriti.

Obstoja pa vendarle vsaj malo upanja, da bo v prihodnje morda le druga─Źe. V kratkem bomo namre─Ź dobili novo vlado, ki jo bo vodil ─Źlovek, ki je po ve─Źinskem mnenju vsaj eti─Źno neopore─Źen. ┼Żal vodstvenih izku┼íenj nima, a ─Źe si bo izbral sodelavce in svetovalce, ob pomo─Źi katerih bo ta primanjkljaj primerno omejil, se ┼íe vedno lahko izka┼że, da bo vlado vodil bistveno bolje od svojih predhodnikov. Kar nekaj optimizma vzbuja tudi to, da se je po zadnjih volitvah v na┼íi politi─Źni srenji pojavil nov obraz, ki po razmi┼íljanju mo─Źno izstopa iz sivine, ki smo je vajeni, in bi lahko v nekaj letih prevzel klju─Źno vlogo pri prepotrebni politi─Źni preobrazbi Slovenije. V mislih imam Luko Meseca, ki je vsaj mene prepri─Źal z ve─Źino tega, kar je povedal v obse┼żnem intervjuju v Mladini (┼ítev. 32).
Andrej Cetinski

Odgovor na Primitivizem socialne kapice

  1. Edini ekonomsko smiseln odgovor dr┼żave na aktualne zahteve delodajalcev po reformi trga dela, socialni kapici in podobnih ÔÇô izrazito neoliberalnih ÔÇô ukrepih bi bil takoj┼ínja uvedba zakonsko obvezne udele┼żbe zaposlenih pri dobi─Źku in maksimalna krepitev drugih oblik sodobne delavske participacije (soupravljanje, ┼íir┼íe notranje lastni┼ítvo, zadru┼żni┼ítvo in socialno podjetni┼ítvo), ki dokazano pozitivno vplivajo na poslovno uspe┼ínost podjetij.
    Pozitivni ekonomski u─Źinki take poslovne mobilizacije ─Źlove┼íkega kapitala podjetij bi vsekakor bistveno presegli u─Źinke raznih socialnih kapic in ┬╗reform trga dela┬ź. To, ne pa nenehno zni┼żevanje stro┼íkov dela in socialne dr┼żave, je v dani situaciji verjetno tudi edina mo┼żna pot za doseganje ┼żelene vi┼íje dodane vrednosti, posledi─Źno pa tudi dobi─Źkov.
    Znane nebuloze o domnevni ┼íkodljivosti morebitne obvezne udele┼żbe delavcev pri dobi─Źku, ─Źe┼í da bi pomenila le ┬╗dodaten davek┬ź in bi zato povzro─Źila beg kapitala oziroma kreativno ra─Źunovodstvo in podobne, je treba pri tem preprosto presli┼íati. ┼áe posebno tisto najbolj zavajajo─Źo, ki pravi, da nas mora skrbeti predvsem to, ┬╗kako ─Źim ve─Ź ustvariti, ne kako to (raz)deliti┬ź. Nov model razdelitve je namre─Ź nujen ravno zato, da bomo v prihodnje lahko ve─Ź ustvarili, ne morda zaradi socialne pravi─Źnosti same po sebi.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.