Potrebujemo alternative

Bojan Bugari─Ź v intervjuju za Delo pravi, da potrebujemo alternative ideologiji neoliberalizma in hegemoniji finan─Źnega kapitala.
– Oba politi─Źna pola sku┼íata prikazati var─Źevanje kot edino mo┼żno politiko
– Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra
– Je dr┼żava blaginje res tako nevzdr┼żna, da si je Evropa ne more privo┼í─Źiti?

Oba politi─Źna pola prikazujeta var─Źevanje kot edino mo┼żno politiko
Paradoksno je, da v obeh politi─Źnih polih sku┼íajo prikazati var─Źevanje kot nevtralno in edino mo┼żno politiko. Diskreditirati sku┼íajo vsako alternativo, jo prikazati kot tak┼íno, ki ne razume osnovnih ekonomskih zakonitosti. V bistvu pa gre za vra─Źanje k temu, kar sta za─Źela ┼że Thatcherjeva in Reagan, to je zmanj┼íanje dr┼żave; skratka, dr┼żava je po definiciji neu─Źinkovita in slab gospodar, potrebni sta obse┼żna deregulacija in privatizacija. Pozablja pa se, kak┼íni so in ┼íe bodo u─Źinki te politike na razli─Źne dru┼żbene sloje. ┼áe posebej paradoksno v tej krizi je, da bodo tisti, ki so najmanj odgovorni zanjo, najbolj prizadeti in jo bodo najbolj ob─Źutili. Na pojav dolga je treba gledati kot na novo obliko re┼íevanja socialnega konflikta v dru┼żbi. Namesto nara┼í─Źanja javnega dolga je po Clintonovi politiki obse┼żne deregulacije nara┼í─Źal zasebni dolg. To je bila nova oblika laj┼íanja napetosti med socialnimi zahtevami prebivalstva in politiko strogega var─Źevanja. S to politiko zasebnega keynesianizma so vlade re┼íevale tisto, kar se je v─Źasih re┼íevalo na politi─Źni fronti, v politi─Źnih programih. S tem se je financiralo ameri┼íke sanje, lastni┼ítvo hi┼í, vzgojo otrok in ┼íe marsikaj drugega. Pri analizi vzrokov, ki so pripeljali do krize, moramo poleg neodgovornega finan─Źnega sektorja upo┼ítevati vse te faktorje. Dokler je izhod iz krize samo politika strogega var─Źevanja, tehnokratske vlade lahko delujejo, ampak one nimajo nobenega drugega programa. Ta politika je strogo redistributivna, in ko bo pri┼ílo na dnevni red vpra┼íanje, kaj z novimi reve┼żi, z novimi brezposelnimi, takrat bo potrebna mo─Źna demokrati─Źna legitimacija vlade, da re┼íi te te┼żave. Tudi pri nas je podobno. ┼Że prej┼ínja vlada se je sklicevala na tehnokratske razloge, na OECD in IMF, zaradi katerih je treba reforme narediti tako in ne druga─Źe. Treba je biti skrajno previden. Tehnokratskih vlad ne vidim kot tistih, ki bi lahko predstavile odgovor. ─îe pa izbirate med ve─Źjim in manj┼íim zlom, je zagotovo Mario Monti manj┼íe zlo, kot je bil Silvio Berlusconi.

Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra
Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra: od komisije, parlamenta, evropskega sveta do nacionalnih vlad. Za ┼íir┼ío javnost pa je vedno pomembno, da ima na prizori┼í─Źu politi─Źnega agenta, stranko ali gibanje, ki sku┼ía predstavljati njene poglede. Ljudje imajo v glavnem vpra┼íanja, odgovorov pa nimajo, in ker ni nobene politi─Źne stranke, ki bi tak┼íne stvari problematizirala, sta mo┼żna dva rezultata. Eno je ob─Źutek, da je ta politika edina mo┼żna ÔÇô to sku┼íajo pripovedovati tudi politika desne sredine in finan─Źni centri. Drugo pa je zelo nevarna politika frontalnega napada na Evropsko unijo, to je nastanek populisti─Źnih gibanj, ki problematizirajo idejo EU kot take. Tega pa se je treba bati. Evropa je s povezovanjem skupnega ekonomskega trga dolgo ─Źasa prina┼íala ┼ítevilne prednosti, socialna dr┼żava pa je ostajala relativno nedotaknjena. V osemdesetih in devetdesetih letih je obseg socialnih izdatkov velikih dr┼żav, skandinavskih in nekaterih drugih ostajal nespremenjen in med ljudmi je obveljalo, da elite v Evropi ┼że vedo, kaj po─Źno. V prepri─Źanju Evropejcev pa je Bruselj ┼że po svoji naravi institucija, o kateri se ne odlo─Źa na volitvah. A problemi se polarizirajo, kajti dati Bruslju pravico odlo─Źanja o sociali in davkih nujno kli─Źe po demokrati─Źnem odlo─Źanju, saj so to eminentna javna vpra┼íanja.
Na ravni ponudbe politik danes ni levih alternativ. ┼Że med leti 1997 in 2000 je evropska socialdemokracija zaplula mo─Źno proti sredini. Desnici se je pribli┼żala tako zelo, da je njena politika postala nerazpoznavna. Danes ni ve─Ź bistvenih razlik med tem, kar ponujata leva sredina in desna sredina. Premik levice proti sredini je povzro─Źil, da se je odpovedala tezi, da ponuja druga─Źno ideologijo upanja. Teza Blaira ┬╗tretje poti┬ź je bila: Mi smo bolj┼íi upravljavci va┼íe ideologije. Prakti─Źno je prodajala neoliberalizem s 50-odstotnim popustom. Zaradi tega je nastal vtis, da na prizori┼í─Źu ni ni─Źesar razen desnih programov. Socialdemokracija je nastala kot politika redistribucije na ravni dr┼żave, a ni ji uspelo poiskati odgovorov na evropski ravni. Ideja socialdemokracije je neko─Ź bila tudi sprememba kapitalizma, sprememba sistema. Danes ideje o spremembi sistema od socialdemokratov ne boste sli┼íali, je prepovedana tema, tabu. Najbolj radikalna stvar, ki jo lahko sli┼íite je ideja razli─Źnih kapitalizmov. Povojna levica, ki je bila tudi volilno najbolj uspe┼ína, je gradila na delavskem razredu, sindikatih in industrializaciji. S spremembo ekonomske mednarodne ureditve, z globalizacijo, deindustrializacijo in drugimi trendi se je ta del izjemno skr─Źil. Socialdemokracija se ni znala pribli┼żati novim vrstam volivcev, vse te stvari je bolj ali manj prespala in velike spremembe pri─Źakala popolnoma nepripravljena. Medtem ko je desnica ponudila neoliberalizem, levica ni imela odgovora.
Zdaj se levica o─Źitno prebuja, a stimulus je moral priti z desnice, ki je s fiskalnim paktom sprovocirala levico, da je sploh za─Źela razmi┼íljati o evropskih dimenzijah svojega delovanja. V taboru socialdemokratskih strank pripravljajo skupno platformo druga─Źne Evrope, ki ne bo temeljila na politiki var─Źevanja, vra─Źajo se k ideji socialne Evrope. Evropi je uspelo v povojnem obdobju dose─Źi nekaj, kar je ve─Źina ekonomistov razgla┼íala za nemogo─Źe: zdru┼żila je hitro gospodarsko rast z zelo ambiciozno socialno dr┼żavo. Danes ekonomisti pravijo, da je to nemogo─Źe. Sicer ne verjamem, da bi lahko pri┼ílo do hitrih sprememb, a v obdobju dveh, treh let, sem prepri─Źan, da bodo te stranke pripravile novo, druga─Źno platformo.

Je dr┼żava blaginje res tako nevzdr┼żna, da si je EU ne more privo┼í─Źiti?
To je klasi─Źen repertoar neoliberalizma, s tem sta za─Źela Thatcherjeva in Reagan in v tem iskala glavnega krivca. Zgodovina tega ne potrjuje. Hirschman, ima zanimivo teorijo, da se nihaji med dr┼żavo in trgi vra─Źajo v trideset- do ┼ítiridesetletnih ciklusih. Imamo obdobja absolutnega zaupanja v trge, potem obrat v dr┼żave in spet obrat. Zgodovina ka┼że, prvi─Ź, da sta bila oba pola vedno prisotna. Drugi─Ź, primeri ponekod po svetu ka┼żejo, da ve─Źanje izdatkov za socialo nujno ne vpliva negativno na gospodarsko rast in da je to bolj problem ideologije neoliberalizma kot dejanskih u─Źinkov na ekonomske rezultate. Dandanes pa je problem ta, da zaradi hude ekonomske krize navidezno res ni druge poti kot zgolj zmanj┼íevanje socialne dr┼żave. Klju─Źno vpra┼íanje pa je, kje je fiskalni pakt za finan─Źni sektor, ki bi lahko zajel precej┼ínje vsote denarja, s katerimi bi recimo bla┼żili krizo, a se ga nih─Źe ne upa na─Źenjati. Skratka socialna dr┼żava, ne samo da ni nezdru┼żljiva z gospodarsko rastjo, ampak je celo njen pogoj. To je danes skoraj ┼ílo ven iz u─Źbenikov in zgodb, ki jih poslu┼íamo vsak dan. Enako velja za govorjenje zaslepljenih teoretikov, kako je dr┼żava po definiciji neu─Źinkovita in koruptivna.
Prava debata ni samo med strogim var─Źevanjem ali tro┼íenjem. Ker ┼żivimo v ─Źasu hegemonije finan─Źnega kapitala, mora razprava iti v smer premisleka o okvirih kapitalizma, ─Źesar pa stranke ┼íe ne upajo na─Źenjati.

10 odzivov na Potrebujemo alternative

  1. V Sobotni prilogi Dela je bil 21.04.2012 objavljen prevod dela knji┼żice filozofa Alain Badiou Volitve in parlamentarizem. Prevedel je Stojan Pelko. Badiou pravi:

    V sodobnem svetu imamo ┼ítiri prevladujo─Źe politi─Źne usmeritve, ki jih lahko po vrsti imenujemo revolucionarna, fa┼íisti─Źna, reformisti─Źna in konservativna. Revolucionarne in fa┼íisti─Źne usmeritve dru┼żi prepri─Źanje, da konflikt strank glede vpra┼íanja dr┼żavne oblasti te┼żi k nasilju. V njunem kon─Źnem pojmovanju ima stranka poslanstvo za vedno okupirati dr┼żavo, jo neposredno podrediti svojim lastnim ciljem. Tudi reformno in konservativno pojmovanje v temelju dru┼żi skupna to─Źka: obe trdita, da njun konflikt lahko ostane znotraj ustavnih meja. V sodobni zgodovini se vsa ┼ítiri pojmovanja strinjajo okrog ene to─Źke: kolektivne interese posamezne politi─Źne usmeritve predstavlja stranka.
    Parlamentarizem predpostavlja, da organiziramo soglasje, ki bo poenotilo reformiste in konservativce ter na robovih izlo─Źilo fa┼íiste in revolucionarje. Za to pa je potreben ┼íe tretji ─Źlen, mogo─Źni pogodbeni skupni temelj, zunanji obema glavnima silama. In v na┼íih dru┼żbah je jasno, da je ta temelj sam kapitalizem. Svoboda podjetni┼ítva in neomejenega bogatenja, spo┼ítovanje lastnine, voja┼íka podpora donosnim ekspedicijam, zaupanje v banke, suverenost trgov, pravica velikih zasebnih dru┼żb, da si kupujejo vse oblike propagande ÔÇô tak┼ína je matrica konsenzualnih ┬╗svobo┼í─Źin┬ź. To matrico ┬╗vladne stranke┬ź mol─Źe spo┼ítujejo.

    V na┼íih dr┼żavah je moderna oblika predstavni┼ítva parlamentarizem, njegovo ideolo┼íko ime pa demokracija. Po svoje je absurdno, da politi─Źni sistem, v katerem ┼żivimo, imenujemo demokracija. ┬╗Demokracija┬ź pomeni ┬╗oblast ljudstva┬ź, se pravi, maksimalno udele┼żbo dr┼żavljanov pri politi─Źnih odlo─Źitvah. A v na┼íih dr┼żavah je ta participacija izjemno ┼íibka. Ko gre za strate┼íke odlo─Źitve, ki zadevajo ekonomijo ali zunanjo politiko, je prakti─Źno ni─Źna. Ve─Ź kot o─Źitno ┼żivimo v oligarhi─Źnem sistemu, ki ga sestavlja me┼íanica ┬╗odlo─Źevalcev┬ź, od katerih so eni izvoljeni, drugi samooklicani, tretji pa na odlo─Źilnih tehni─Źnih oblastnih mestih, pa naj gre za voja┼íke oblasti, finance, medije. Ti odlo─Źevalci obvladujejo vrhove dru┼żbe, kupili so vse dnevnike, financirajo stranke itd. ─îe katera od organiziranih zdru┼żb meri na dr┼żavno oblast, ─Źe je torej stranka in namerava biti neposredno predstavljena v dr┼żavi, tedaj mora: a) oznaniti, katero politi─Źno usmeritev predstavlja; b) privoliti v soglasje, ki ga implicitno predpisuje dr┼żava. Druga─Źe povedano, zagotavljati mora, da ─Źe ji uspe priti na oblast, ne bo po─Źela ni─Źesar bistveno druga─Źe, kot je bilo prej. Postane torej tisto, ─Źemur re─Źemo ┬╗vladna stranka┬ź. Druge, manj┼íe parlamentarne stranke so bolj skupinice za pritisk, ki so pripu┼í─Źene k volitvam le toliko, da oslabijo drugo, nasprotno ┬╗vladno stranko┬ź.
    Temeljno parlamentarno pravilo, da ne bomo spreminjali ni─Źesar bistvenega, ─Źe pridemo na oblast, je povsem razumljivo: le zakaj bi sila, ki zaseda oblast (tj. odlo─Źevalci), privolila v to, da jo zapusti, ─Źe bo namesto nje pri┼íla sila, ki bi po─Źela nekaj povsem nasprotnega njenim interesom? Cilj je, da politi─Źna nasledstva ne pripeljejo do dr┼żavljanske vojne. Kar je, ne nazadnje, najbolj razumen argument v prid parlamentarizma. Vsekakor bolj┼íi od tega, da se pretvarjamo, da gre za oblast ljudstva oziroma demokracijo ÔÇô kar je ─Źisti ideolo┼íki privid.

    Imamo torej zelo subtilno igro, kar zadeva predstavni┼ítvo. V grobem se dve vladni stranki v sodobnih modernih dru┼żbah predstavljata, kot bi imeli razli─Źni predstavni┼íki funkciji: ena si prizadeva predstavljati interese revnih, delavcev, svobodnih intelektualcev, uslu┼żbencev in funkcionarjev, druga pa ho─Źe biti glas globoke province, lastni┼íkih kmetov, malih trgovcev, dedi┼í─Źine, dru┼żine, zdravnikov, notarjev itd. Pa vendar lahko zadnje ─Źase berete, da je ┬╗kriza politike┬ź ravno v tem, da te predstave niso dovolj razlikovane. Razlog je ta, da si tako ena kot druga vladna stranka, tako levica kot desnica, prizadevata predstavljati predvsem srednji sloj, ki je postal univerzalni dru┼żbeni zastavek. Prav ta edini zastavek precej zapleta celo volilno komedijo.

  2. 1 maj, praznik dela so nam prevzeli-ukradli demagogi, prevaranti, politikanti, tajkuni in delomrzle┼żi.
    Nisem bil na nobenem shodu, ker ne prenesem, da mi razni govorci pripovedujejo- nakladajo o sociali, kratenju pravic in podobnih zadevah, ob tem, da so se na shod pripeljali s pregre┼íno dragimi avtomobili. ─îe so ┼że govorili, bi morali predvsem pojasniti, od kot in na kak┼íen na─Źin so prislu┼żili tolike silne denarce – beri EURe.
    Praznik dela naj bo vsak dan! Torej naj ┼żivi ustvarjalno delo, katerega bomo vsak dan spo┼ítovali in praznovali !

  3. Silvester Koprivnikar

    Okupacija 21. stoletja.

    Politiki nas prepri─Źujejo, da smo za┼íli v ekonomsko krizo, ker smo tro┼íili ve─Ź kot smo ustvarili. Predstavniki gospodarstva temu pritrjuje in grozijo, da tako dragega javnega sektorja in dr┼żave ne bodo pla─Źevali. Oboji vidijo izhod iz krize v zategovanju pasu in zni┼żevanju stro┼íkov javnega sektorja, socialnih transferjev in dela. Obljubljajo, da bo zmanj┼íevanje javnega dolga pripeljalo do zni┼żevanja stro┼íkov kreditiranja, omogo─Źilo ponoven zagon gospodarstva in z njim zaposlovanje in vrnilo blaginjo.
    Je kaj od tega res, ali je vse le velika igra, ekonomska kratkovidnost in utopija, ukrepi pa predstavljajo le ┼íe en poizkus finan─Źnega sektorja, finan─Źnih oligarhov, politi─Źnih in drugih elit, da ohranijo svoj polo┼żaj, oblast in mo─Ź?
    V nobeni ekonomiji ni mogo─Źe tro┼íiti ve─Ź kot ta ustvari. Ustvarjen dru┼żbeni proizvod je vedno enak obsegu potro┼ínje in obseg potro┼ínje dolo─Źa vi┼íino dru┼żbenega proizvoda. Proizvodnja se tehni─Źno res za─Źne v proizvodnji, ekonomsko pa se za─Źne s potro┼ínjo.
    Vsak plus ima na drugi strani minus in vsak minus na drugi strani plus, vsak prihodek temelji na izdatku in vsak izdatek je tudi prihodek. ─îe ima Nem─Źija prese┼żek je nujno, da se ta v nekem drugem delu globalne ekonomije izka┼że kot primanjkljaj in obratno. Prav toliko kot je prese┼żkov, je na drugi strani primanjkljajev. ─îe se letno ste─Źe v finan─Źni sektor deset ali petnajst odstotkov ustvarjenega dru┼żbenega proizvoda, finan─Źni sektor ni potro┼ínik, je nujno, da se za enak znesek pove─Źa zadol┼żenost. ─îe ni tako se v naslednjem krogu dru┼żbene reprodukcije sorazmerno zmanj┼ía njen obseg.
    Akumulacija v finan─Źnem sektorju globalne ekonomije, zahteva redno servisiranje. Samo tisti del, ki se je s krediti stekla v javne dolgove dr┼żav dosega enoletni dru┼żbeni proizvod ekonomije Evrope ( Amerika preko 14.000 milijard dolarjev). Ta akumulacija se napaja s prihodki iz naslova obresti, dividend, monopolnih in ┼ípekulativnih profitov, rulet na finan─Źnem trgu, izvedenih finan─Źnih produktov, utaj davkov, trgovine z mamili in oro┼żjem, korupcijske nagrade, prihranki dr┼żavljanov in podobno. Ko naftni karteli z dogovarjanjem in ro┼żljanjem z oro┼żjem dose┼żejo ceno nafte 100 dolarjev za sod─Źek, se njihovi dobi─Źki v vi┼íini 50 dolarjev po sod─Źku, ste─Źejo v finan─Źni sektor. Denar, ki ga oblast ne zna in no─Źe pobrati od sive ekonomije ne ste─Źe samo v potro┼ínjo, pa─Ź v velikem delu v finan─Źno industrijo. Prav ta denar si dr┼żava, ker ne zna in tudi no─Źe pobrati davkov, sposoja, da pokrije finan─Źno luknjo prora─Źuna. ─îe bi samo od sive ekonomije v Sloveniji pobrali 20 odstotni davek se nam bi prilivi prora─Źuna pove─Źali za dve milijardi in bi imeli prora─Źunski prese┼żek.
    Vzrok krize je prav v tem ekonomskem modelu rasti akumulacije v finan─Źnem sektorju, ki nujno vodi k vedno vi┼íji zadol┼żenosti in ve─Źanju dele┼ża potro┼ínje, ki se financira s krediti. Ker je ta rast dosegla tak obseg, ki ga delitev ne more ve─Ź redno servisirati (pla─Źevati obresti in vra─Źati glavnico) je pri┼ílo do trganja denarnih tokov. To vodi k manj┼íi potro┼ínji, manj┼ía potro┼ínja vodi k manj┼íi gospodarski rasti, manj┼ía gospodarska rast k manj┼íim prora─Źunskim prilivom in tako naprej v krogu navzdol. Re┼íevanje krize z zmanj┼íevanjem potro┼ínje samo pove─Źuje neravnovesja in pospe┼íuje vrtenje spirale gospodarske rasti navzdol.
    Osnovni razlog, ki je skrit za politi─Źno retoriko, zategovanja pasu in zmanj┼íevanja prora─Źunske potro┼ínje je, da se finan─Źnemu sektorju zagotovi enaka rast prilivov, kot ga je bil dele┼żen v ─Źasu gospodarskega razcveta, ker brez tega ne pre┼żivi. Drugi razlog je v tem, da javni prora─Źuni postanejo vzdr┼żni, kar pomeni sposobni najemanja kredite in dajati garancije, s katerimi sanirajo zasebne banke, ter, da so sposobni pla─Źevati vi┼íje obresti. Prav zmanj┼íanje plasmajev kreditov in drugih poslov finan─Źne industrije ter trganje tokov servisiranje kreditov, so tudi razlog pove─Źevanja stopnje obresti. Ocene bonitetnih hi┼í so samo Potemkinove kulise za prekrivanje resnice. ┼ápanija je izvedla vse var─Źevalne reforme, pa ji cena kreditov oz. donosnost obveznic ni padla, pa─Ź pa so cene kreditov porasle. Zato je pri─Źakovanje, da bodo cene kreditov zaradi var─Źevalnih ukrepov in sprejema fiskalnega pravila padle in bomo s ponovnim zadol┼żevanjem zagnali gospodarsko rast ena velika la┼ż neoliberalnih pridigarjev in zgodba za njene vernike in utopiste. To bi bilo mogo─Źe le z emisijo denarja, ki bi napolnila dr┼żavne blagajne. To delajo ZDA, ker ima dolar v svetu posebno mesto. Tega finan─Źni oligarhi ne bodo dovolili, ker bi jim akumulacijo in mo─Ź pojedla inflacija.
    Selektivno zmanj┼íevanje javne porabe ali stro┼íkov dela bi bila kratkoro─Źno sprejemljiva zgodba, ─Źe bi ┼ílo za prerazporeditev potro┼ínje v korist vlaganj v razvoj, znanje, nove trge in tehnologije, kar nas bi na globalnem trgu naredilo konkuren─Źne. To bi delovalo pod pogojem, ─Źe bi imeli kompetentne mened┼żerje. Ne bi pa s tem re┼íili temeljnih neravnovesij svetovne ekonomije. Zagon gospodarske rasti z novim zadol┼żevanjem, bi pomenilo, da krizo re┼íujemo z ukrepi, ki so jo povzro─Źili.
    V svetu smo dosegli tak obseg proizvodnje, ki presega naravne vire in jih ┼że dolgo krademo svojim vnukom. Tudi osebno tro┼íimo ve─Ź kot so na┼íe realne potrebe. Nenehna gospodarska rast nas bo pripeljala v absurdno stanje, da bo vsak zemljan odlo┼żil nekaj ton odpadkov in tro┼íil vedno ve─Ź. Potro┼ínja zaradi potro┼ínje za zadovoljevanje potreb finan─Źne industrije in ne ─Źloveka. ─îlove┼ítvo ne potrebuje nove gospodarske rasti, pa─Ź pa le kakovostno spremembo od rasti materialne potro┼ínje k potro┼ínji, socialnih, kulturnih, izobra┼żevalnih, zdravstveno preventivnih, rekreativnih, turisti─Źnih in podobnih dobrin in storitev. Prav na teh podro─Źjih so edine prave mo┼żnosti dela in zaposlovanja v prihodnje in nikakor v nenehni industrijski rasti.
    V veliki zmoti niso samo politiki, je tudi ve─Źina njih iz gospodarstva, ko trdijo, da jih iz─Źrpava javni sektor in visoki stro┼íki dela. Najbolj nazorno lahko to ugotovimo, ─Źe pogledamo proces in posledice lastninjenja. Model so nam vsilile finan─Źne institucije. Vse silne milijarde, ki so bile potro┼íene za te namene, denar na┼íim bankam so zagotovile tuje banke, ker je to bil zelo donosen posel in nov trg, niso obogatile finan─Źne slike olastninjenih podjetij, pa─Ź pa prav obratno. Denar je odtekel od enih lastnikov k drugim in nazaj v finan─Źni sistem. Ob tem je bil ustvarjen negativni tok denarja iz olastninjenih podjetij v finan─Źni sistem (servisiranje kreditov za lastninjenje). Da bi problem re┼íili so mened┼żerji teh podjetij, v bistvo so bili le marionete in nikoli ekonomski lastniki, pove─Źevali obseg denarnega toka z lastninjenjem drugih podjetij. Tako so ┼íe tem poslab┼íali finan─Źno sliko. To je onemogo─Źalo vlaganja v tehnolo┼íki razvoj, raziskave, znanje in nove trge. Problem negativnega toka denarja se je zato iz teh podjetij s podalj┼íevanjem pla─Źilnih rokov in kasneje s ste─Źaji in prisilnimi poravnavami prenesel na celotno gospodarstvo. Ube┼żalo je le izrazito izvozno gospodarstvo. Gradbene firme so problem negativnega toka denarja re┼íevale ┼íe z ve─Źanjem obsega gradbenih poslov, ker prina┼íajo kredite in avanse. To je vodilo v sklepanje poslov pod ceno, kupovanju precenjenih zemlji┼í─Ź in drago pla─Źevanje ┬╗usluge┬ź zunanjim ┬╗svetovalcem┬ź. Tak piramidni sistem se je podrl tisti trenutek, ko se je rast gradbenih poslov ustavila in ustavila rast finan─Źnega balona. Zlom gradbenih firm in tudi drugih tovrstnih zgodb lastninjenja ( La┼íko, Istrabenz, Merkur, finan─Źni holdingi ), ni posledica ┬╗visoke┬ź cene dela ali ┬╗dragega┬ź javnega sektorja, pa─Ź pa izklju─Źno finan─Źnega iz─Źrpavanja. ─îe bi denar porabljen za lastninjenje porabili za dokapitalizacije firm, to pomeni, da bi izbrali druga─Źen model lastninjenja, se Slovenija ne bi ubadala s takimi problemi nezaposlenosti, prora─Źunskim primanjkljajem nizko dodano vrednostjo na zaposlenega in brez lastnih obratnih sredstev.
    Na sre─Źo imamo v Sloveniji tudi podjetja, ki so se uspela izogniti, da bi padla v kolesje finan─Źne industrije, imajo sposobne mened┼żerje, ki znajo razvoj graditi na ─Źlove┼íkem kapitalu in denarja niso tro┼íila za lastninjenje, pa─Ź pa ga vlagala v tehnolo┼íki razvoj, v ljudi in nove trge. Mened┼żerji teh podjetij praviloma ne bentijo nad visoko ceno dela, pa─Ź pa i┼í─Źejo modele, kako ljudi stimulirati k inovativnemu razmi┼íljanju, ustvarjalnosti in sodelovanju, vklju─Źujejo jih v procese oblikovanja strategij razvoja in jim zagotavljajo tudi udele┼żbo pri rezultatih skupnega dela. Dostojna pla─Źa in varno delovno okolje niso stro┼íek, pa─Ź pa so najbolj┼ía nalo┼żba za rast podjetja in ve─Źanje nove dodane. Noben tuj kapital in tuja vlaganja tega ne moreta nadomestiti. Zato je koncept razvoja na osnovi tujih vlaganj povsem zgre┼íen. Ne, da vodi v odlivanje ustvarjenega dru┼żbenega proizvoda in finan─Źno industrijo, ne gradi na ustvarjalnih potencialih, pa─Ź pa nizki ceni dela.
    Za Slovenijo je sprejemljiv le koncept akumulacije znanja z uspe┼ínim in sposobnim mened┼żmentom, ki ima razvojne projekte, duhovno energijo, gre za razvojne skupine in jedra, ki jim mora v za─Źetku dr┼żava omogo─Źiti najemanje kreditov za zagon projektov. Ta model se je edini izkazal za uspe┼ínega, ─Źeprav je bila pomo─Ź dr┼żave skromna. Tovrstna podjetja so uspe┼íno pre┼żivela krizo, v kolikor jih niso pokopali ┬╗veliki┬ź projekti lastninjenja in gradbeni baroni.
    Uspeh lahko zagotavlja le koncept, da lastniki in mened┼żerji postavijo ─Źloveka in njegovo dostojanstvo pred kapital in dobi─Źek. Tam, kjer delajo tako se jim zgodi ┬╗─Źude┼ż┬ź, da jim poraste vrednost kapitala in pove─Źajo dobi─Źki, oni drugi pa gredo v maloro.
    Vsi odlivi, ki se ka┼żejo v izgubah in ste─Źajnih luknjah vseh teh firm in finan─Źnih holdingov, niso kon─Źali ne v dr┼żavnih prora─Źunih, ali osebni porabi, pa─Ź pa izklju─Źno so se prelili v finan─Źni sistem. Res ne kot vra─Źilo kreditov, pa─Ź pa kot finan─Źne nalo┼żbe v delnice investicijskih in podobnih skladov ali denarne vloge v banke, praviloma na imena ( ali brez imen) in ra─Źune nekih novih tipov. Vsak minus ima na drugi strani plus, smo ugotovili v uvodu. Denar ni izpuhtel, izpuhtela je le vrednost papirjev.
    Ker kreditojemalci niso vra─Źali kreditov, kar je bilo razumnemu ─Źloveku jasno ob za─Źetku takega modela lastninjenja, je na zahtevo finan─Źnih oligarhov vstopila dr┼żava, najela kredite, denar vlo┼żila kot depozit ali dokapitalizacije v banke, del pa ga je potro┼íila za socialne stro┼íke zloma dela gospodarstva, ki je izkrvavelo v iz─Źrpavanju finan─Źne industrije. To je temeljni razlog prezadol┼żenosti dr┼żave.
    Po tej operaciji, ki je zagotovila vrnitev kreditov tujim bankam, pa so bruseljski birokrati zamenjali plo┼í─Źo in za─Źeli govoriti o vzdr┼żnih javnih financah, ki morajo zagotoviti vra─Źanje kreditov in pla─Źevanje vi┼íjih obresti. Iz te zahteve in tega interesa izhaja tudi politika zategovanja pasu in ni┼żanja izdatkov javne potro┼ínje.
    Ne razumem, da ljudje na GZ niso sposobni dojeti vzrokov slabega stanja v gospodarstvu in priznati lastno odgovornost in ┼íe vedno ka┼żejo na javni sektor in stro┼íek dela. V bistvu so ves ─Źas, od sprejemanja koncepta lastninjenja pa do danes, podpirali tajkunsko lastninjenje in mened┼żerjem delili medalje zaslug za narod. Dovolijo si celo, da za taka ravnanja krivijo sindikate, ker niso ukrepali pravo─Źasno, kot, da oni vodijo dr┼żavo in upravljajo podjetja.
    Pristajanje na filozofijo, da je potrebno zni┼żati stro┼íke dela in javnega sektorja je za Slovenijo zelo nevarno, ker vodi stran od pravih vzrokov problemov nekonkuren─Źnosti in nizke dodane vrednosti in pristaja na filozofijo, ki pelje v kitajski model razvoja.
    Tudi zadol┼żenost sredozemskih dr┼żav in vzhodne Evrope je posledica istega modela delovanja finan─Źne industrije in ne lenobe ali zapravljivosti. Iz teh dr┼żav je nazaj v finan─Źni sektor ┼że steklo ve─Ź denarja, kot ga je ta vlo┼żil vanj, ostali pa so krediti. Pakt za stabilnost evra je samo finan─Źni manever, ki ne re┼íuje Grkov, pa─Ź pa izklju─Źno tuje banke na ra─Źun davkopla─Źevalcev celotne Evrope. Uspeh Nem─Źije zato temelji na tem toku dru┼żbenega proizvoda iz ┬╗okupiranih┬ź trgov. V─Źasih so nove trge dr┼żave osvajale z voja┼íko okupacijo, danes to dela finan─Źna industrija.
    Da so ┬╗strukturne reforme┬ź na podro─Źju trga dela, pokojninskega sistem, in javnega sektorja klju─Ź uspeha Nem─Źije je pa─Ź ena misti─Źna zgodba, ki jo politika in bruseljski birokrati pridno koristijo, ker je to v interesu finan─Źnega kapitala.
    ─îe dojamemo to enostavno logiko, da je rast zadol┼żevanja pa─Ź posledica rasti akumulaciji oz. vedno ve─Źjega dele┼ża dru┼żbenega proizvoda, ki se steka s finan─Źno industrijo v finan─Źni sektor, je tudi zaklju─Źek povsem jasen. Zadol┼żenost je mogo─Źe zmanj┼íati le tako, da se zmanj┼íajo prilivi v finan─Źni sektor in odvzame mo─Ź finan─Źni industriji, ki si je podredila delovanje trga, gospodarstvo, dr┼żavljane in dr┼żavo in se ta del dru┼żbenega proizvoda preusmeri v dr┼żavne prora─Źune. Samo okrog 20 odstotkov akumulacije finan─Źnega sektorja zado┼í─Źa za pokritje vseh dolgov prora─Źunov dr┼żav Evrope. To je tudi edini na─Źin, ki omogo─Źa zmanj┼íevanje prora─Źunskih primanjkljajev in zadol┼żenost.
    Ali so obstoje─Źe politi─Źne elite sposobne ponuditi in sprejeti take strukturne spremembe in mladi ekonomisti spoznati in priznati bistvo problema, gre za koreniti poseg v dav─Źni sistem in z njim grob rez v interese finan─Źnega kapitala in njihovih oligarhov, pa je ┼że druga zgodba. Na sre─Źo se realni sektor in del ekonomske stroke v svetu vedno bolj zaveda, da je var─Źevanju tudi zanj pogubno. Prave strukturne spremembe bo sposobna zastaviti in izvesti le politika, ki bo izhajala iz ljudstva, mu bo odgovorna, upravljanje in razvoj gradila na kompetencah, ─Źlove┼íkem kapitalu, odgovornosti, povezovanju, sodelovanju, solidarnosti, vzajemnosti in motivaciji vseh in vsakogar.
    Ti pomladanski prazniki OF, praznik dela in osvoboditve izpod okupatorja, so pravi ─Źas za razmislek o okupatorju 21.stoletja.

  4. Zanimivo branje. Pravzaprav ne ┼żelim osporavati nobenemu izmed piscev (─Źeprav se z vsem napisanim ne bi mogel v celoti strinjati), le diskusijo ┼żelim raz┼íiriti ┼íe z enim zornim kotom. Prepri─Źan sem namre─Ź, da kot dru┼żba in posamezniki dejansko tro┼íimo ve─Ź, kot ustvarimo. ┼áe huje! Tudi produciramo ve─Ź kot rabimo, predvsem pa ve─Ź kot na┼íe naravno okolje lahko dolgoro─Źno prenese. Socialisti─Źni in kapitalisti─Źni sistemi so si v ne─Źem enaki. ┼Żal ne temeljijo na zadovoljevanju potreb, pa─Ź pa na potro┼íni┼ítvu oziroma t.i. “weg werf” industriji. Glede na ─Źlove┼íko nespamet bo verjetno odgovor dalo naravno okolje, ki dolgoro─Źno ne bo dopustilo nebrzdane proizvodnje in luksuzne potro┼ínje materialnih dobrin, ki jih ne potrebujemoÔÇŽ.

    Kaj je torej alternativa var─Źevanju? Namesto bole─Źega zatiskanja pasu, kar tako na po─Źez in ┼íe zlasti pri osnovnih ┼żivljenjskih in socialnih potrebah, omejujmo raje le potro┼ínjo na osnovi umetno ustvarjenih potreb, ki nam jih neutrudno vsiljujejo razni “NE-moralni marketingarji”. Dolgoro─Źno lahko koristimo lokalno pridelane dobrine in te nas materialno lahko skoraj v celoti pote┼íijo. Za sre─Źo pa ne potrebujemo nebrzdanega tro┼íenja, pa─Ź pa ponovno o┼żivitev tradicionalnih vrednot. Vendar pa na┼í potro┼íni┼íki sistem temelji na vrednoti u┼żitek, ki naj bi bil klju─Źna potro┼íni┼íka vrednota, zato je zamenjava vrednotnega in dru┼żbenega sistema v temelju neobhodna. Zdi se nemogo─Źe, da smo moderni Evropejci (in Ameri─Źani) od otro┼ítva dalje indoktrinirani z demokracijo (po ─Źigavi podobi?) in vedno bolj nebrzdanim liberalizmom (le komu to ustreza?).

    Skozi o─Źala zgodovine ─Źlove┼ítva bi na┼í trenutni sistem (kapitalizmi in socializmi skupaj) lahko videli kot izjemno nestabilno prehodno obdobje med fevdalnim redom in naslednjim, dolgoro─Źno stabilnim sistemom, ki pa ga ┼íe ne poznamo. Konec koncev so obdobje najbolj krvavih svetovnih spopadov in genocidov, najve─Źjih socialnih razlik, najhuj┼íe lakote v nekaterih delih sveta pa tudi pedolo┼íkih in podnebnih sprememb zakrivili prav potro┼íni┼íko orientirani, t.i. demokrati─Źni sistemi. ┼Że od angle┼íke industrijske revolucije in francoskega Napoleona dalje … V ─Źasu fevdalizma je ┼żivljenje “v okviru sprejemljivih norm” lahko zagotavljala dru┼żbena elita. In ne pozabimo, med sprejemljive norme je spadala tudi vitezova dol┼żnost za┼í─Źititi nebogljene. To je bilo stvar ─Źasti(!)

  5. Iz vseh komentarjev izhaja potreba po novem (ÔÇŽ) modelu. Temu ne nasprotujem. Vendar mi ┼żivimo tu in danes. Mislim, da je na┼ía naloga in zlasti naloga na┼íe vodstvene elite, da v danem okolju in okoli┼í─Źinah pametno in u─Źinkovito upravlja dr┼żavo in njeno premo┼żenje v dolgoro─Źno korist vseh dr┼żavljanov Slovenije. Z drugimi besedami, da zna pokazati in stimulirati na┼íe “komparativne” prednosti in tako v danem okolju doprinesti najve─Ź za dr┼żavljane Slovenije. Kdor od oblastne elite ne zna, no─Źe ali se celo boji vle─Źi upravljavske t.j. vladarske poteze, ki so v prvi vrsti v dolgoro─Źno korist naroda in dr┼żave Slovenije, torej “pape┼żi ve─Źji od pape┼ża” naj kar grejo v Rim, Bruselj ali Beograd, me ni─Ź ne moti tudi New York!

  6. “V nobeni ekonomiji ni mogo─Źe tro┼íiti ve─Ź kot ta ustvari. Ustvarjen dru┼żbeni proizvod je vedno enak obsegu potro┼ínje in obseg potro┼ínje dolo─Źa vi┼íino dru┼żbenega proizvoda. Proizvodnja se tehni─Źno res za─Źne v proizvodnji, ekonomsko pa se za─Źne s potro┼ínjo.”

    Te misli stalno pogre┼íam v razpravah o krizi. V dnevnem ─Źasopisju sem zasledil ┼że ve─Ź prispevkov podpisanih s Silvester Koprivnikar. Razmi┼íljanja se mi zdijo pronicljiva in ┼żelim priti v kontakt z avtorjem. ─îe se strinjate, se mi javite na zgornji email.

  7. Najprej iskrene ─Źestitke in zahvala Silvestru za kvalitetno vsebino. Dodal bi le, da zasnova za ustrezen dru┼żbeno socialni model, ki temelji na kontinuiranem razvojnem procesu (evoluciji) in uresni─Źuje izhodi┼í─Źa, usmeritve in spoznanja, o katerih pi┼íe S.K. ┼że obstaja, le ustrezni pogoji za njegovo realizacijo v praksi ┼íe niso vzpostavljeni. Za razvoj dru┼żbenega sistema je potrebno upo┼ítevati tudi druge zakonitosti razvojnega procesa, kot to velja za eksaktne sisteme na primer na podro─Źju naravoslovja! Nov socialni dru┼żben sistem, ki zagotavlja kontinuiran razvojni proces na vseh podro─Źjih dru┼żbeno-ekonomskega udejstvovanja vsakega posameznika temelji na “univerzalnem naravnem dinami─Źnem ravnovesju” in ga tvorijo trije osnovni stebri vsakega razvojnega procesa. To so: “inovativnost, poslovna odli─Źnost in dru┼żbena odgovornost”.

  8. Marko Jelin─Źi─Ź

    Vedno ve─Źje so mo┼żnosti za uresni─Źitev ┼íe enega klavrnega scenarija za na┼ío dr┼żavo. To je izguba in prenos ┼íe ve─Ź suverenosti na Bruselj in na sede┼że mednarodnih korporacij. Dva sklopa razlogov vidim za to:
    1. vedno ve─Ź je govora o fiskalni, ban─Źni… uniji in tesnej┼íem tudi politi─Źnem povezovanju (to sicer ni nujno slabo).
    2. v zadnjih letih je vse ve─Ź dokazov, kako slabo na┼íe elite upravljajo z na┼ío dr┼żavo. Naj jih nekaj na┼ítejem:
    * “kiksi” na politi─Źnem podro─Źju: sistemati─Źna zloraba referendumov ob poskusu reform prej┼ínje vlade, politi─Źni dribling po zadnjih pred─Źasnih volitvah, mednarodne blama┼że aktualne vlade (Bene┼íka komisija, zadnja dr┼żavna proslava). To ka┼że, da so na┼íe politi─Źne elite prvenstveno usmerjene v diskreditacijo svojih politi─Źnih nasprotnikov, namesto da bi bile usmerjene v pove─Źevanje blaginje dr┼żavljanov.
    * “kiksi” na gospodarsko finan─Źnem podro─Źju so vezani na katastrofalno upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja (dr┼żavne banke, TE┼á6, gradbeni┼ítvo…) in slabe prakse nekaterih pomembnih slovenskih mened┼żerjev v privatnem sektorju.
    Ti “kiksi” ka┼żejo na resno nesposobnost upravljanja z lastno dr┼żavo. Z malenkost pretiravanja bi lahko ugotovili, da si s takim upravljanjem, lastne dr┼żave niti ne zaslu┼żimo. Enostavno “zafurali” jo bomo. Iz─Źrpane dr┼żavne banke bodo pri┼íle pod prisilno upravo (na┼íe ali evropske centralne banke) ali poceni prodane tujcem, ravno tako druga zakreditirana podjetja ali tista, ki so ┼że v ste─Źaju. Tujci bodo strate┼íke poslovne funkcije iz teh podjetij in bank preselili v centrale, ravno tako dobi─Źke. Vlaganja v lokalno okolje s strani teh podjetij bo malo ali skoraj ni─Ź. Dr┼żava pa bo postala evropska provinca z omejeno avtonomijo. Sprijazniti se bomo morali z geslom “kar je dobro za Evropo, je dobro za nas”. Z Evropo (in Eurom) pa je tako: z veliko modrosti, odlo─Źnosti in sre─Źe se lahko re┼íi, a tudi v tem primeru lahko Slovenija kot nepomembna in majhna evropska periferija potegne kraj┼íi konec. ─îe se pa Evropa ne re┼íi, in se bomo sami re┼íevali tako kot doslej (kot je zgoraj opisano), potem nam pa bog pomagaj… ali Kitajska…

  9. danijel per─Źi─Ź

    Veliko nakladanja brez akcijskega programa.

  10. Milan Baj┼żelj

    Zdravo!
    Res je, akcijski program še manjka.
    Toda,
    kdor pogleda re┼íitve, smeri delovanja…., projekte, ki jih je Sinteza ┼że predstavila, vse te bogate vsebine/mo┼żne re┼íitve v zvezi s sistemom volitev, v zvezi z oblikovanjem in delovanjem vlade, v zvezi z upravljanjem dr┼żavnega premo┼żenja itd., itd… bo (─Źe se potrudi) ugotovil, da vse to predstavlja osnovne in odlo─Źilne vsebine za to, “kaj dan po tem?”(S. ┼Żi┼żek). Npr. po (novih?) vstajah.
    Tudi druge CD organizacije imajo mnogo, mnogo… odli─Źnih programov.
    Glede na to, kako smo se v Sintezi v zadnjem obdobju trudili, da bi vlado, njene predstavnike, posamezne politi─Źne stranke itd. konstruktivno vklju─Źili v pripravo sprememb v korist ve─Źine dr┼żavljanov in narave in glede na (ne)odzive…, sem vedno bolj prepri─Źan, da bo verjetno potrebna tudi kombinacija z novimi vstajami.
    Ocenjujem, da bi po tem (za razliko od zadnjih vstaj), predstavniki vrste organizacij CD (ki si danes mnogo bolje organizirane) in celo nekateri predstavniki nekaterih politi─Źnih strank skupaj lahko organizirali uspe┼íen preboj iz aktualnega turbokapitalizma in starnkokracije v gibanje v korist ve─Źine dr┼żavljanov in v korist narave.
    Potrebno je samo sestaviti dobro, organizacijsko sposobno in povezovalno ekipo in…. tudi akcijski program bo u┼żitek! Ki bo tudi rodil rezultate!
    Milan Baj┼żelj

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja