Potrebujemo alternative

Bojan Bugari─Ź v intervjuju za Delo pravi, da potrebujemo alternative ideologiji neoliberalizma in hegemoniji finan─Źnega kapitala.
– Oba politi─Źna pola sku┼íata prikazati var─Źevanje kot edino mo┼żno politiko
– Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra
– Je dr┼żava blaginje res tako nevzdr┼żna, da si je Evropa ne more privo┼í─Źiti?

Oba politi─Źna pola prikazujeta var─Źevanje kot edino mo┼żno politiko
Paradoksno je, da v obeh politi─Źnih polih sku┼íajo prikazati var─Źevanje kot nevtralno in edino mo┼żno politiko. Diskreditirati sku┼íajo vsako alternativo, jo prikazati kot tak┼íno, ki ne razume osnovnih ekonomskih zakonitosti. V bistvu pa gre za vra─Źanje k temu, kar sta za─Źela ┼że Thatcherjeva in Reagan, to je zmanj┼íanje dr┼żave; skratka, dr┼żava je po definiciji neu─Źinkovita in slab gospodar, potrebni sta obse┼żna deregulacija in privatizacija. Pozablja pa se, kak┼íni so in ┼íe bodo u─Źinki te politike na razli─Źne dru┼żbene sloje. ┼áe posebej paradoksno v tej krizi je, da bodo tisti, ki so najmanj odgovorni zanjo, najbolj prizadeti in jo bodo najbolj ob─Źutili. Na pojav dolga je treba gledati kot na novo obliko re┼íevanja socialnega konflikta v dru┼żbi. Namesto nara┼í─Źanja javnega dolga je po Clintonovi politiki obse┼żne deregulacije nara┼í─Źal zasebni dolg. To je bila nova oblika laj┼íanja napetosti med socialnimi zahtevami prebivalstva in politiko strogega var─Źevanja. S to politiko zasebnega keynesianizma so vlade re┼íevale tisto, kar se je v─Źasih re┼íevalo na politi─Źni fronti, v politi─Źnih programih. S tem se je financiralo ameri┼íke sanje, lastni┼ítvo hi┼í, vzgojo otrok in ┼íe marsikaj drugega. Pri analizi vzrokov, ki so pripeljali do krize, moramo poleg neodgovornega finan─Źnega sektorja upo┼ítevati vse te faktorje. Dokler je izhod iz krize samo politika strogega var─Źevanja, tehnokratske vlade lahko delujejo, ampak one nimajo nobenega drugega programa. Ta politika je strogo redistributivna, in ko bo pri┼ílo na dnevni red vpra┼íanje, kaj z novimi reve┼żi, z novimi brezposelnimi, takrat bo potrebna mo─Źna demokrati─Źna legitimacija vlade, da re┼íi te te┼żave. Tudi pri nas je podobno. ┼Że prej┼ínja vlada se je sklicevala na tehnokratske razloge, na OECD in IMF, zaradi katerih je treba reforme narediti tako in ne druga─Źe. Treba je biti skrajno previden. Tehnokratskih vlad ne vidim kot tistih, ki bi lahko predstavile odgovor. ─îe pa izbirate med ve─Źjim in manj┼íim zlom, je zagotovo Mario Monti manj┼íe zlo, kot je bil Silvio Berlusconi.

Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra
Vse klju─Źne institucije EU so v rokah desnega centra: od komisije, parlamenta, evropskega sveta do nacionalnih vlad. Za ┼íir┼ío javnost pa je vedno pomembno, da ima na prizori┼í─Źu politi─Źnega agenta, stranko ali gibanje, ki sku┼ía predstavljati njene poglede. Ljudje imajo v glavnem vpra┼íanja, odgovorov pa nimajo, in ker ni nobene politi─Źne stranke, ki bi tak┼íne stvari problematizirala, sta mo┼żna dva rezultata. Eno je ob─Źutek, da je ta politika edina mo┼żna ÔÇô to sku┼íajo pripovedovati tudi politika desne sredine in finan─Źni centri. Drugo pa je zelo nevarna politika frontalnega napada na Evropsko unijo, to je nastanek populisti─Źnih gibanj, ki problematizirajo idejo EU kot take. Tega pa se je treba bati. Evropa je s povezovanjem skupnega ekonomskega trga dolgo ─Źasa prina┼íala ┼ítevilne prednosti, socialna dr┼żava pa je ostajala relativno nedotaknjena. V osemdesetih in devetdesetih letih je obseg socialnih izdatkov velikih dr┼żav, skandinavskih in nekaterih drugih ostajal nespremenjen in med ljudmi je obveljalo, da elite v Evropi ┼że vedo, kaj po─Źno. V prepri─Źanju Evropejcev pa je Bruselj ┼że po svoji naravi institucija, o kateri se ne odlo─Źa na volitvah. A problemi se polarizirajo, kajti dati Bruslju pravico odlo─Źanja o sociali in davkih nujno kli─Źe po demokrati─Źnem odlo─Źanju, saj so to eminentna javna vpra┼íanja.
Na ravni ponudbe politik danes ni levih alternativ. ┼Że med leti 1997 in 2000 je evropska socialdemokracija zaplula mo─Źno proti sredini. Desnici se je pribli┼żala tako zelo, da je njena politika postala nerazpoznavna. Danes ni ve─Ź bistvenih razlik med tem, kar ponujata leva sredina in desna sredina. Premik levice proti sredini je povzro─Źil, da se je odpovedala tezi, da ponuja druga─Źno ideologijo upanja. Teza Blaira ┬╗tretje poti┬ź je bila: Mi smo bolj┼íi upravljavci va┼íe ideologije. Prakti─Źno je prodajala neoliberalizem s 50-odstotnim popustom. Zaradi tega je nastal vtis, da na prizori┼í─Źu ni ni─Źesar razen desnih programov. Socialdemokracija je nastala kot politika redistribucije na ravni dr┼żave, a ni ji uspelo poiskati odgovorov na evropski ravni. Ideja socialdemokracije je neko─Ź bila tudi sprememba kapitalizma, sprememba sistema. Danes ideje o spremembi sistema od socialdemokratov ne boste sli┼íali, je prepovedana tema, tabu. Najbolj radikalna stvar, ki jo lahko sli┼íite je ideja razli─Źnih kapitalizmov. Povojna levica, ki je bila tudi volilno najbolj uspe┼ína, je gradila na delavskem razredu, sindikatih in industrializaciji. S spremembo ekonomske mednarodne ureditve, z globalizacijo, deindustrializacijo in drugimi trendi se je ta del izjemno skr─Źil. Socialdemokracija se ni znala pribli┼żati novim vrstam volivcev, vse te stvari je bolj ali manj prespala in velike spremembe pri─Źakala popolnoma nepripravljena. Medtem ko je desnica ponudila neoliberalizem, levica ni imela odgovora.
Zdaj se levica o─Źitno prebuja, a stimulus je moral priti z desnice, ki je s fiskalnim paktom sprovocirala levico, da je sploh za─Źela razmi┼íljati o evropskih dimenzijah svojega delovanja. V taboru socialdemokratskih strank pripravljajo skupno platformo druga─Źne Evrope, ki ne bo temeljila na politiki var─Źevanja, vra─Źajo se k ideji socialne Evrope. Evropi je uspelo v povojnem obdobju dose─Źi nekaj, kar je ve─Źina ekonomistov razgla┼íala za nemogo─Źe: zdru┼żila je hitro gospodarsko rast z zelo ambiciozno socialno dr┼żavo. Danes ekonomisti pravijo, da je to nemogo─Źe. Sicer ne verjamem, da bi lahko pri┼ílo do hitrih sprememb, a v obdobju dveh, treh let, sem prepri─Źan, da bodo te stranke pripravile novo, druga─Źno platformo.

Je dr┼żava blaginje res tako nevzdr┼żna, da si je EU ne more privo┼í─Źiti?
To je klasi─Źen repertoar neoliberalizma, s tem sta za─Źela Thatcherjeva in Reagan in v tem iskala glavnega krivca. Zgodovina tega ne potrjuje. Hirschman, ima zanimivo teorijo, da se nihaji med dr┼żavo in trgi vra─Źajo v trideset- do ┼ítiridesetletnih ciklusih. Imamo obdobja absolutnega zaupanja v trge, potem obrat v dr┼żave in spet obrat. Zgodovina ka┼że, prvi─Ź, da sta bila oba pola vedno prisotna. Drugi─Ź, primeri ponekod po svetu ka┼żejo, da ve─Źanje izdatkov za socialo nujno ne vpliva negativno na gospodarsko rast in da je to bolj problem ideologije neoliberalizma kot dejanskih u─Źinkov na ekonomske rezultate. Dandanes pa je problem ta, da zaradi hude ekonomske krize navidezno res ni druge poti kot zgolj zmanj┼íevanje socialne dr┼żave. Klju─Źno vpra┼íanje pa je, kje je fiskalni pakt za finan─Źni sektor, ki bi lahko zajel precej┼ínje vsote denarja, s katerimi bi recimo bla┼żili krizo, a se ga nih─Źe ne upa na─Źenjati. Skratka socialna dr┼żava, ne samo da ni nezdru┼żljiva z gospodarsko rastjo, ampak je celo njen pogoj. To je danes skoraj ┼ílo ven iz u─Źbenikov in zgodb, ki jih poslu┼íamo vsak dan. Enako velja za govorjenje zaslepljenih teoretikov, kako je dr┼żava po definiciji neu─Źinkovita in koruptivna.
Prava debata ni samo med strogim var─Źevanjem ali tro┼íenjem. Ker ┼żivimo v ─Źasu hegemonije finan─Źnega kapitala, mora razprava iti v smer premisleka o okvirih kapitalizma, ─Źesar pa stranke ┼íe ne upajo na─Źenjati.

10 odzivov na Potrebujemo alternative

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.