Poštenje in etična drža

Resetirati je treba slovensko družbo, sicer politika ne bo boljša.

Že pred zadnjimi predčasnimi volitvami se je vedelo, da sta bila že takrat in tudi prej glavna akterja pozicije in opozicije, vsak po svoje, omadeževana. A privržencem obeh se to ni zdelo pomembno oziroma so menili, da gre za natolcevanje druge strani, ki blati njihovo ikono. Vendar sem sodi tudi slovensko volilno telo, ki jima je dalo glasove in ki se mu omadeževanost ni zdela tako pomembna.
Moteče je tudi plehko pogosto zavzemanje za pravno državo. Pravosodje res ni na visoki ravni, čeprav v Evropi to ne velja le za Slovenijo. Lahko bi celo rekli, da so sodišča postala »trojni L«: legalna legla lažnivosti. Zaman poskušamo najti kakšen odmeven primer od leta 1991, v katerem je sodišče ugotovilo, da obtoženi ali priča laže, in ga zato obsodilo na zaporno kazen. Spomnimo se flagrantnega primera domnevno največjega tihotapca z belim blagom v Evropi, ki je bil zaradi »srčnih težav« v Sloveniji oproščen, ko ga je Italija izročila naši državi v roke. Odveč je naštevanje odmevnih primerov, kot je, denimo, sodna farsa v primeru, ki je bil poln obscenosti, povezane s politično elito, spolnim nasiljem in vpletenimi živalmi. Številni primeri so se slabo končali za negovanje slovenske etičnosti in integritete, o katerih je bilo v zadnjih tednih toliko govora.
Plehkost zavzemanja za pravno državo toliko bolj pekli, ker se ne zavedamo, da je ta (nepravna) država naš odsev in da smo mi tisti, ki jo dopuščamo. Zakaj smo taki? Odgovor »Pa saj so tako ali drugače vsi pokvarjeni« ne bo dovolj za uvedbo sprememb.
Vmes se moramo obregniti tudi ob moderno osebnostno lastnost, to je integriteto. Uporabiti smo morali tujko, ki naj bi označevala poštenega človeka. Saj je tisti, ki ima integriteto, vendar nekaj več od poštenega človeka! To je superman, po katerem zdaj hrepenimo. Morda me bodo novodobni slovenisti prepričali, da integriteta pomeni več od poštenja, tudi etično držo, ki narekuje, da odstopiš, ko je treba. Lahko si pošten v »banalnem smislu«, ampak ker nisi odstopil, nimaš integritete. V tem smislu bi bila protikorupcijska komisija videti malo smešno, če bi preverjala, ali so proučevani zgolj pošteni.
Poglejmo civilno družbo, iz katere naj bi nenadoma vzniknili nepokvarjeni politiki. Vanjo sodijo tudi organizacije, na primer Rdeči križ, ki je bil še pred kratkim etiki in integriteti v posmeh. Da ne zahajamo v nejasne povezave v vrhovih organizacij, ki so prejemnice sredstev državne loterije, s telesi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki sredstva podeljuje »znanim organizacijam«.
V ta bazen civilne družbe, iz katerega bomo volivci lovili nove politike z integriteto, sodijo tudi poklicna združenja, zveze ali zbornice. Celo tiste, ki so zdaj morda solidne, so pred kratkim imele v vrhu čudne člane, s »skromnimi« dohodki. Sem sodi gospodarska zbornica, katere nekdanji predsednik menda dokazano ni plačeval prispevkov svojim delavcem, na primer obrtna zbornica s sladkimi plačami vodilnih in zajetnimi odpravninami, ki se napajajo iz prispevkov obrtnikov, od katerih številni životarijo z mlinskim kamnom okoli vratu. Ali ne bi morali ravno vodilni največ potegniti iz lastnega žepa, da bi pokazali malo etičnosti, ne pa da so na vodilnem položaju zato, da se z njim omastijo?
Ne smemo pozabiti, da v našo družbo sodijo tudi sindikati in njihova vodstva, stebri kreposti in zavzetosti za delavske pravice, ki najpogosteje skrivajo svoje dohodke pred javnostjo. Tudi ti bodo polagali račune slovenski družbi za sektaško zavzemanje za pravice tistih, iz katerih članstva se napajajo njihovi dohodki. Nemalo je misli, da se za en del družbe goreče zavzemajo na račun drugih delov, tudi večinoma sestavljenih iz brezposelnih.
Pojdimo naprej po cvetličnem primerku družbe, zdravniški zbornici, ki kaže zametke spreobrnitve. Je nepremičninsko trgovanje, ki ga je izvajala njena nekdanja vodilna, ena pomembnejših nalog te zbornice? Je zato vodilna dobila odpravnino, v skladu z akti, ki to opredeljujejo in ki se nikoli ne smejo spremeniti? Je naloga te zbornice posnemanje slovenskega pravosodja v učinkovitosti ali pa je morda zadnje posnemalo njo? Učinkovitost zbornice se je desetletja dokazovala z odmevnimi primeri zdravniške prakse, o katerih so v njej modrovali, da so zdravniki odgovorni za storjeno dejanje, predvsem pa, zakaj niso. Napake delamo vsi, priznamo pa jih žal ne vsi. Pri tem niso moteče le strokovne »napake«, kar mora biti skrb zdravniške zbornice, ampak predvsem malomarno, brezvestno, arogantno in neodgovorno vedenje vpletenih. Da, očitno je to tudi problem etike. Dvomim, da bi bili tudi v Veliki Britaniji v afere vpleteni zdravniki toliko časa člani tamkajšnje zdravniške zbornice. Pa to ne pomeni, da so bolj strokovni ali bolj etični kot naši.
Gotovo bi tudi v drugih zbornicah (na primer kmetijski) kaj sladkega potegnili iz omare, vendar je bolje iskati odgovor na pomembno vprašanje: Komu so ti cehi namenjeni? Po njihovem ravnanju sodeč, njim samim, ščitenju nepoštenih članov. Saj če ne boš zaščitil teh, boš jutri morda ti na vrsti za odstrel.
Številni primeri v naši krepostni družbi kažejo, da združenja, zbornice in podobne »družbene enote« niso postavljeni zato, da bi ščitili ugled poklica oziroma dejavnosti, kar bi morala biti njihova osnovna smernica. Seveda so se podobna vprašanja o odgovornosti (oprostite, o integriteti) vodilnih v gospodarstvu že desetletja postavljala v naši javnosti s pomočjo novinarskega ceha, vendar lastnikov to očitno ni motilo.
Sam se počutim preveč družbeno butastega, da bi o tem pravilno pisal, z dovolj argumenti in uporabo pravilne družbene analize. Iz mene vrejo čustva ogorčenosti nad našo družbo kot celoto, ne le nad njenim političnim in pravosodnim delom. Osnovni smernici, da se ščiti ugled poklica in bedi nad vedenjem članov, sta zdaj meglena pojma. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, da je za ščitenje ugleda poklica treba tiste, ki so nevestni, neetični, nepošteni, skratka brez integritete, preprosto izključiti iz zbornice, združenja, stranke, parlamenta itd. Hudič pa je, ker pravilniki tega ne dopuščajo, kot se bere in sliši, saj so bili napisani tako, da poštenje in etična drža nista pomembna.
Šele po tem, ko bodo sledile izključitve vrlih članov iz družbenih celic, to je iz političnih strank, parlamenta, gospodarskih enot, cehovskih združenj, zbornic, zvez itd., bodo tudi drugi pravočasno odstopili. Ole!
Dr. Vlado Malačič v Delu

Odgovor na Poštenje in etična drža

  1. Poštenje in dojemanje pravne države ?
    Poštenje je velikokrat uporabljeno, kot temeljna vrednota in biti nepošten je nekaj zavrženega. Vendar je pred tem potrebno postaviti definicijo poštenja in izprašati svojo vest , kajti tako kot vse vrednostne sodbe ali vrednote je tudi poštenje predvsem subjektivno dojemanje nečesa, nekega ravnanja oz. dejanja. Namenoma bom izpostavil dilemo ali je pošteno spoštovati zakone in pravila, ki dopuščajo manipulacije, prirejanje sodb, ter so podlaga za obsodbe tistih , ki delujejo po svoji vesti in presegajo zaostale in sebično prirejene pravne norme? Vsak družbeni red je odraz povprečja, tista peščica vizionarjev , ki vidijo dlje, pa mora iztopiti in praviloma tudi prestopiti preko okvirjev obstoječih pravnih norm. Ali smo pripravljeni in bomo upali prestopiti utesnjen okvir obstoječih pravnih norm? Ce je odgovor pritrdilen, potem bomo rušili pravno državo?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.