Poleg “slabe banke” rabimo tudi “slabo stranko”

Dr. Alenka Stani─Ź, izvedenka za zahtevne zaposlitve v Delovem prispevku retori─Źno spra┼íuje: “Naj ostanem ali grem?”

V ┼żivljenju prihajamo na razpotja, ko se je treba odlo─Źiti, kako naprej. ┬╗Should I stay or should I go?┬ź so se leta 1981 spra┼íevali The Clash, leta 1986 pa je to vpra┼íanje na vinilki ┬╗Od vi┼íine se zvrti┬ź v komadu ┬╗┼áe je ─Źas┬ź odpel Vlado Kreslin, tedaj frontman benda Martin Krpan.
Kak┼ína je odlo─Źitev, je odvisno od mnogih stvari, racionalnih in podzavestnih, od vrednot, ki jih spo┼ítujemo, ciljev, ki jim sledimo, ob─Źutka samozavesti in samokriti─Źnosti, do tega, kako vidimo dru┼żbo, v kateri ┼żivimo. Kaj ho─Źemo prispevati in kaj pridobiti. Ali nam je vseeno, ali smo spo┼ítovani ali ne.

Elegantno servirana pijanost
Vozil je pijan. Njemu se zdi to samo manj┼ía napakica, ki so mu jo ┬╗elegantno servirali┬ź. Sprejemljivo pojasnilo? Nikakor. Izjava ka┼że na popolno nerazumevanje polo┼żaja, ki ga kot predsednik uprave enega najve─Źjih in strate┼íko najpomembnej┼íih podjetij gospod zaseda ne samo v poslovnem svetu, ampak tudi v slovenski dru┼żbi. Pa se zadeva ne kon─Źa z morda folklorno sprejemljivo vo┼żnjo pod vplivom alkohola.
Gospod je be┼żal pred policijo. To je nezasli┼íano, in tudi ─Źe bi to napravil trezen, je zadosten razlog za takoj┼ínji odhod s polo┼żaja. Z vseh polo┼żajev. Predsednik uprave, pred nekaj meseci ┼íe dr┼żavni sekretar, ki dejansko tudi fizi─Źno be┼żi pred zakonom? Na seji nadzornega sveta do njegovega odpoklica menda ni pri┼ílo zaradi nesklep─Źnosti nadzornikov ob koncu seje. ┼ákoda, da razprava o po─Źetju predsednika uprave ni bila prva to─Źka dnevnega reda, ko so bili vsi ┼íe navzo─Źi in dobrega po─Źutja.
In res ne razumem, kaj je gospod Ga┼ípar Mi┼íi─Ź ┼żelel povedati s tem, da bo odslej imel na voljo profesionalnega ┼íoferja in da bo s tem problem re┼íen. Da bo ┼íofer pijanega predsednika vozil s sestanka na sestanek ali da bo pijanega v prostem ─Źasu vozil od ┼íanka do ┼íanka?

┼ákoda, da s kadrovskimi potezami, za katere se ┼że vnaprej ve, da so zgre┼íene, zapravljamo ─Źas in ugled. Kdor se profesionalno ukvarja s kadrovanjem, je zlahka ocenil, da gospod Ga┼ípar Mi┼íi─Ź nalogi ne bo kos. Tudi ─Źe se ne spu┼í─Źamo v oceno njegovih dose┼żkov v preteklosti, primernosti njegove izobrazbe, je jasno, da ne izpolnjuje pogoja uglednosti, ki naj bi bila kvaliteta v dru┼żbi tako izpostavljenih posameznikov. Ugled in prepoznavnost nista isto.

V normalnih dr┼żavah je odstop edina sprejemljiva poteza, tudi v primeru manj┼íih ┬╗napakic┬ź, kot se je pripetila gospodu Ga┼íparju Mi┼íi─Źu. In manj┼íih napakic, kot so se pripetile ob izbiranju in imenovanju nadzornega sveta Luke Koper in drugih dru┼żb, ki so pod okriljem Soda, in manj┼íih napakic ter neprijetnosti, ki se kar po vrsti dogajajo ministrom vlade Alenke Bratu┼íek.
─îe bi ┼ílo le za posamezne primere, bi lahko dopustili iluzijo, da gre za nesre─Źo, nezavedno napravljeno napako ali za neznanje. ┼Żal pa je tako delovanje v Sloveniji prevladujo─Źe. Postalo je sprejemljivo. Kot ka┼że, smo zaradi vsakodnevnega bombardiranja s podobnimi zgodbami ┼że izgubili ob─Źutljivost za to, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Ne da bi se bala najtemnej┼íih delov pekla, ki so po Danteju rezervirani za tiste, ki v ─Źasu moralne krize ostanejo neopredeljeni. A res ne morem in no─Źem biti tiho ob takih norostih, kot se dogajajo zdaj.

Sli┼íijo se pozivi za ┬╗novimi obrazi┬ź, kar je popolnoma brez smisla, dokler bodo zakonodajni okviri tak┼íni, kot so. ─îe se ┼íe prav spomnim s ┼ítudija biologije, je okolje tisto, ki dolo─Źa, katere lastnosti za osebek pomenijo prednost in mu omogo─Źajo uspe┼ínost. Na┼íe zakonodajno okolje daje prednost narcisom, manipulantom, goljufom, pohlepne┼żem, izsiljevalcem, amaterjem in tatovom. ─îe se ne spremeni zakonodaja, tudi novi ljudje v politiki dolgoro─Źno ne bodo mogli spremeniti ni─Ź. Na to je ob svojem odstopu eksplicitno opozoril tudi senat KPK.

Za slabo stranko
In seveda se tu ujamemo na kavelj 22. Novo zakonodajo lahko predlaga vlada in sprejme parlament. Torej odgovornost za to nosijo ministri in poslanci. Zakaj tega ne storijo? Odgovor je, ┼żal, verjetno banalno enostaven: sprememba zakonodaje ni v njihovem (osebnem) interesu. Gotovo so izjeme. A upam si oceniti, da je vsaj polovica sedanjih ministrov nezaposljivih v gospodarstvu in prav tako dobr┼íen del poslancev. Biti poslanec in minister je njihova edina in zadnja mo┼żnost za zaposlitev. Mnogo se govori o odhajanju najsposobnej┼íih mladih (in tudi ┼że manj mladih Slovencev) v tujino, ne sli┼íi pa se pogosto o ble┼í─Źe─Źih nadaljevanjih karier biv┼íih ministrov in poslancev v tujini ali doma. Kolikor vem, se jih mnogo celo odlo─Źa za prejemanje nadomestila, ki jim po prenehanju mandata pripada. In ugotavljam, da v slovenski dru┼żbi trenutno velja Petrovo na─Źelo, ki pravi, da so na vodilnih mestih ljudje, ki so napredovali enkrat preve─Ź in s tem dosegli stopnjo svoje nesposobnosti.
Kavelj 22 sam od sebe ne bo popustil. Zato se pridru┼żujem ideji Nata┼íe Bri┼íki, da bi bilo treba (poleg slabe banke) ustanoviti tudi slabo stranko ÔÇô ─Źlanstvo bi res sestavljala sama zvene─Źa imena.
Nekateri morajo odstopiti, ker so naredili napake. Drugi, ki niso ni─Ź naredili narobe, pa morajo odstopiti, da s tem dejanjem poka┼żejo na nevzdr┼żnost sedanjega na─Źina kadrovanja v dr┼żavi.

Za resni─Źne spremembe v dru┼żbi pa je klju─Źno sprejeti zakonodajo, ki bo nevrednim onemogo─Źila delovanje. ─îe je ni sposoben sprejeti parlament v sedanji sestavi, potrebujemo nov sklic. In ne sku┼íam se spomniti, kdaj je bila prva vstaja, in ne, kdaj bo naslednja. Zanima me samo, kdaj bo zadnja ÔÇô tista, zaradi katere bo v parlament pri┼ílo dovolj sposobnih in spodobnih ljudi, ki bodo hoteli in znali sprejeti zakone, zaradi katerih bo v Sloveniji spet mo┼żno normalno ┼żiveti.

Odgovor na Poleg “slabe banke” rabimo tudi “slabo stranko”

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.