Planski kapitalizem

Izhajati velja iz spoznanja, da je demokracija kot sistem upravljanja dr┼żave lahko uspe┼ína le v primeru, ─Źe deluje v skladu s splo┼íno sprejemljivimi vrednotami, to so predvsem resnicoljubnost, po┼ítenost in socialna naravnost.

Pod gornjim naslovom je Zorana Bakovi─ç objavila komentar, v katerem prepri─Źljivo pojasnjuje, kaj usposablja dana┼ínjo Kitajsko, da gospodarsko vse bolj prehiteva dr┼żave s parlamentarno demokracijo, med njimi tudi ZDA. Tako je poleg drugega zapisala, citiram: ┬╗Kitajska je, ─Źe poenostavimo, plansko gospodarstvo s kapitalisti─Źnimi zna─Źilnostmi, in to je sedaj njena velikanska prednost v primerjavi s tako imenovanim svobodnim svetom┬ź. Tej opredelitvi ne gre oporekati. Njeno vsebino pa lahko izrazimo tudi druga─Źe, recimo z besedami, ki manj spominjajo na neke vrste sobivanje oziroma spoj nekdanjega komunizma in kapitalizma. Na primer tako: prednost Kitajske je predvsem v u─Źinkovitem upravljanju dr┼żave in tr┼żno delujo─Źem gospodarstvu, med tem ko je v ┬╗svobodnem┬ź svetu upravljanje dr┼żav vse manj u─Źinkovito. V ┬╗svobodnem┬ź svetu je to upravljanje zasnovano na demokraciji in prav ┼íibkost demokracije je o─Źitno osrednja te┼żava tega sveta, ki jo Kitajska spri─Źo svoje politi─Źne ureditve ne pozna. Od kod ta nemo─Ź demokracije, nekaj ve─Ź v naslednjih vrsticah.
Izhajati velja iz spoznanja, ki ne bi smelo biti sporno, da je demokracija kot sistem upravljanja dr┼żave lahko uspe┼ína le v primeru, ─Źe deluje v skladu s splo┼íno sprejemljivimi vrednotami, to so predvsem resnicoljubnost, po┼ítenost in socialna naravnost, kraj┼íe pa jih lahko opredelimo z besedama ┬╗etika demokracije┬ź. Da ima dana┼ínja demokracija z etiko izjemne te┼żave, dovolj prepri─Źljivo povedo ┼że naslednji trije podatki: ameri┼íki predsednik Trump naj bi v ─Źasu svojega mandata javno izrekel ve─Ź tiso─Ź la┼żi; ve─Źina dr┼żav blagohotno obravnava dav─Źne oaze, ─Źeprav gre pri njih za obliko goljufanja dr┼żave, to je korupcije; 1% najbogatej┼íih oseb naj bi ┼że imel ve─Ź premo┼żenja kot vsi preostali zemljani. Nespo┼ítovanje etike deluje v demokraciji podobno, kot bi izgledala nogometna tekma, v kateri se pravil igre ne spo┼ítuje in se zato tudi sodnika ne potrebuje. Zaradi takega ravnanja demokrati─Źni mehanizmi upravljanja (volitve, nadzor izvr┼íne oblasti, pravna dr┼żava,..) slabo delujejo in ne podpirajo zadostno upravljanja dr┼żave. Skratka, demokracija se potrjuje kot manj u─Źinkovita oblika upravljanja dr┼żave od te, ki jo prakticira Kitajska in je izrazito avtokratska.
Nekaj je umestno re─Źi o vzrokih, zaradi katerih je pri┼ílo do tolik┼íne erozije demokracije. Teh je sicer ve─Ź, osrednjo vlogo pa ima nedvomno danes v svetu prevladujo─Źa politi─Źno-ekonomska paradigma, to je neoliberalizem. Ta namre─Ź zanika potrebo, da bi se dr┼żava sploh ukvarjala z razvojnim umerjanjem gospodarstva, ┼íe bolj problemati─Źno pa je to, da je uspel razviti in uveljaviti njemu svojstven sistem eti─Źnih vrednot, ki po vsebini negira demokrati─Źno etiko.
┼átevilne demokrati─Źne dr┼żave so o─Źitno v resni zadregi, saj je za mnoge nesprejemljivo, da bi iz sistemskih razlogov razvojno zaostajale za Kitajsko. Izhod iz zadrege bodo nekatere zanesljivo iskale v opu┼í─Źanju demokracije – vsaj po vsebini ─Źe ┼że ne formalno ÔÇô in sicer v korist avtoritarnega vodenja dr┼żave. Ta pot pa ne obeta veliko, saj ne upo┼íteva, da je kitajski avtoritarizem zato uspe┼íen, ker v nemajhni meri deluje po sistemu specifi─Źnih, zgodovinsko pogojenih vrednot, ki jih zahodni svet preprosto ne more prevzeti. Opu┼í─Źanje demokracije v korist avtoritarizma se bo zato slej ko prej razvilo v dru┼żbene sisteme, ki bodo predvsem delovali v korist kapitala in podpornikov avtoritarne oblasti, razvojno pa bodo vse prej kot uspe┼íni.
Za ┬╗svobodni┬ź svet je zato bolj obetavna usmeritev, katere cilj je obolelo demokracijo usposobiti, da bo v upravljanju konkuren─Źna kitajskemu modelu. To sposobnost si lahko obeta dr┼żava, ki bo zadovoljevala vsaj naslednja dva kriterija: 1.pristojnosti izvr┼íne oblasti (vlade) se poverja le eti─Źno neopore─Źnim in za vodenje dobro usposobljenim osebam, samo oblast pa se v interesu ve─Źine prebivalstva u─Źinkovito nadzira ; 2.dr┼żava z dav─Źnimi in drugimi ukrepi prepre─Źuje za ve─Źino nesprejemljive socialne in premo┼żenjske razlike. Prvega od obeh kriterijev danes zadovoljivo izpolnjuje le ┼íe ┼ávica; drugega so po drugi svetovni vojni uspe┼íno prakticirale tudi ZDA (leta 1960 so najvi┼íje dohodke obdav─Źevale po stopnji 91%, dav─Źne oaze pa niso bile v ┬╗modi┬ź), danes pa se ga splo┼íno ignorira.
Pozdraviti mo─Źno obolelo demokracijo bo izjemno te┼żko. ─îe ┬╗svobodni┬ź svet pri tem ne bo uspe┼íen, mora ra─Źunati, da bo v prihodnje manj svoboden pa tudi za marsikaj drugega bo prikraj┼ían.
Andrej Cetinski, Sinteza, 30.10.2020

3 odzivov na Planski kapitalizem

  1. Bravo, Andrej!
    Kot vedno – odli─Źno!
    Milan B.

  2. Morda je potrebno dodati, da so/bodo najbolj na udaru manj┼íe dr┼żave s slabo razvitimi doma─Źimi kapitalisti. To smo do┼żiveli pri sanaciji bank in razprodaji dr┼żavnega (prej dru┼żbenega) premo┼żenja.
    Peter G.

  3. Andrejev ─Źlanek analizira demokracijo.
    Naj dodam še ta razmislek:
    Imamo tri stranke z demokracijo v imenu; SDS, SD in DeSUS, ki pa nasprotujejo izbolj┼íanju demokracije z spremembo volilne zakonodaje. ┼áe ve─Ź, tudi stranke brez demokracije v imenu tvorijo enotno koalicijo proti spremembam volilne zakonodaje. Brez ve─Źje kvalitete kandidatov in odlo─Źanja volivcev o njih pa ni prave demokracije.
    Ustava pravi, da ima oblast ljudstvo, a ne v Sloveniji, ker stranke to prepre─Źujejo. Prof. Bu─Źar je ocenil stanje kot strankokracija, ne demokracija.
    Kako ven iz objema teh strank?
    Lp Toma┼ż

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.