Neoliberalizem po slovensko

Osrednje izhodi┼í─Źe neoliberalizma – ta je danes v svetu najbolj promovirani koncept ekonomske politike dr┼żave – je vera, da je trg sposoben najbolj u─Źinkovito urejati ekonomska pa tudi druga razmerja med ljudmi. Veliko svobodnega trga in ─Źim manj vpletanja dr┼żave naj bi zato bil recept, ki dru┼żbi zagotavlja ekonomsko u─Źinkovitost in posredno tudi socialno pravi─Źnost. Sli┼íi se lepo, ┼żal pa zadeva v praksi ne deluje ravno tako. Za ekonomsko in po socialni urejenosti najbolj uspe┼íne veljajo namre─Ź skandinavske dr┼żave, ki jim uspeva s pomo─Źjo mo─Źne in dobro delujo─Źe dr┼żave u─Źinkovito izkoristiti prednosti trga. Podobno velja za Nem─Źijo, ki zbuja zaradi svoje ekonomske u─Źinkovitosti v svetu ┼że kar skrbi. Tudi ta dr┼żava ima namre─Ź mo─Źno in dobro delujo─Źo dr┼żavo, tudi socialno. Ekonomist Bogomir Kova─Ź o vsem tem pravi: ┬╗Prosti trg je lahko dobro deloval le takrat in tam, kjer ga je vzpostavila in uzakonila mo─Źna dr┼żava. Mo─Źan, poglobljen trg in mo─Źna dr┼żava sta vzporednici. Eno brez drugega ne more. Vse drugo je mitologija┬ź.
─îe ima Kova─Ź prav, in verjamem, da ima, se je vredno vpra┼íati, kaj je razumeti z opredelitvijo ┬╗mo─Źna dr┼żava┬ź. Odgovor je lahko tak: mo─Źna je dr┼żava, ki u─Źinkovito in racionalno izvaja aktivnosti, ki se odra┼żajo v njeni nadpovpre─Źni ekonomski uspe┼ínosti, socialno urejenosti in uspe┼ínem trajnostnem razvoju. Temeljni pogoj, da dr┼żava postane ┬╗mo─Źna┬ź, je njeno u─Źinkovito upravljanje, klju─Źni dejavniki takega upravljanja pa so trije: a)dosledno spo┼ítovanje eti─Źnih norm, ┼íe predvsem po┼ítenosti; b)znanje, ┼íe predvsem o mened┼żiranju velikih sistemov;c)demokrati─Źnost kot usmeritev, po kateri dr┼żava prednostno zadovoljuje interese ve─Źine dr┼żavljanov in ne kapitala.
Oznako ┬╗mo─Źna┬ź dr┼żava si je vredno ogledati ┼íe z enega, precej druga─Źnega vidika. Dr┼żava je namre─Ź bolj ali manj ┬╗mo─Źna┬ź tudi v primerjavi z drugimi dr┼żavami. Zelo ─Źlove┼íko, torej normalno je, da ┼żeli biti v tej primerjavi v prednosti, torej mo─Źnej┼ía od drugih. Ko gre za uresni─Źevanje te usmeritve, pa se v praksi ne ravna vedno eti─Źno. Primer za to je, kako mo─Źne dr┼żave ┼íibkej┼íim vsiljujejo vpra┼íljive usmeritve neoliberalizma, po katerih je vitka, v bistvu ┬╗┼íibka┬ź dr┼żava pogoj za u─Źinkovito delovanje trga in torej tudi za njeno ekonomsko uspe┼ínost. Ta dr┼żavni egoizem ÔÇô lahko bi mu rekli posodobljeni kolonializem ÔÇô se ta ─Źas lepo ka┼że v razmerjih med Nem─Źijo in nekaterimi dr┼żavami ju┼żne Evrope vklju─Źno s Slovenijo. Oglejmo si po pomembnej┼íih korakih, kaj se je v preteklih letih dogajalo in se ┼íe dogaja v teh razmerjih:
1. Evropa je pred leti uvedla enotno valuto evro (Slovenija ga je prevzela 1.1.2007), s ─Źimer so se dr┼żave odrekle delu svoje suverenosti in jo prenesle na Evropsko centralno banko, ki ima sede┼ż v Nem─Źiji, ta dr┼żava pa tudi sicer odlo─Źilno vpliva na njeno politiko. V tej zvezi ne gre prezreti, da je ob vseh prednostih, ki jih ima skupna valuta, dr┼żava brez lastne valute ohromljena, predvsem v sposobnosti obvladovanja kriznih razmer.
2. Po uvedbi evra je v enem delu dr┼żav EU kredit postal veliko cenej┼íi in bolj dostopen. Evro je zato spodbudil njihovo zadol┼żevanje, ┼íe predvsem pri nem┼íkih bankah. Tako pridobljena sredstva so v teh dr┼żavah mo─Źno pove─Źala tr┼żno povpra┼íevanje, ┼íe najbolj po blagu iz uvoza, na ra─Źun pove─Źanega uvoznega povpra┼íevanja pa je dale─Ź najve─Ź pridobila Nem─Źija.
3. Leta 2008 izbije splo┼ína finan─Źna kriza. Dr┼żave, ki so se pred tem prezadol┼żile, naj bi sedaj svoje dolgove dosledno vra─Źale, ─Źesar pa objektivno niso sposobne storiti. Nem─Źija jim zato posredno preko Bruslja v pristni neoliberalni maniri diktira, kako ravnati, da se bodo usposobile za vra─Źanje kreditov: sama dr┼żava naj manj tro┼íi, manj naj bo sociale, razproda naj se dr┼żavno premo┼żenje, ┼íe predvsem pa naj dr┼żava naknadno prevzame jamstvo za vra─Źilo njihovih kreditov komercialne narave.
Na primeru Slovenije ta politika izpade nekako tako: a)tuje banke bodo do zadnjega centa dobile povrnjene svoje kredite, dane doma─Źim bankam, saj je jamstvo za to morala prevzeti dr┼żava; b)tuje banke nam za nove zadol┼żitve, v katere je dr┼żava v velikem delu primorana zaradi vra─Źila prej┼ínjih dolgov, zara─Źunavajo izjemno visoke obresti in nam bodo tako v prihodnem letu zgolj po tej poti dr┼żavni prora─Źun olaj┼íale za milijardo evrov; c)potisnjeni smo v polo┼żaj, da bomo morali tujcem poceni razprodati dr┼żavno premo┼żenje; d)s sanacijo ban─Źnega sistema, kakr┼íno so nam ve─Ź ali manj vsilili, bomo ┼ítevilna podjetja, ki doslej niso bila v lasti dr┼żave, najprej podr┼żavili in jih nato poceni razprodali.
Neoliberalna politika, ki jo mo─Źne evropske dr┼żave vsiljujejo ┼íibkej┼íim, pa ni klju─Źni razlog za te┼żave, v katere smo Slovenci za┼íli s svojo dr┼żavo. ┼áe neprimerno pomembnej┼íe je to, da dr┼żavo slabo upravljamo. To upravljanje je pri─Źelo resno pe┼íati po letu 2004. V letih Jan┼íevega prvega mandata se je namre─Ź Slovenija dodatno v tujini zadol┼żila za ve─Ź kot 20 milijard evrov (gre za skupen in ne le za javni dolg), ta ogromna sredstva pa smo porabili za vse drugo le za krepitev konkuren─Źnosti gospodarstva ne. Ob razumni ekonomski politiki vlade se nam to ne bi moglo zgoditi. Te seveda ni bilo, pa to ni edina napaka. V duhu pristnega neoliberalizma, kjer je pridno pomagala skupina mlaj┼íih ekonomistov, so pridno skrbeli za ┬╗┼íibko┬ź dr┼żavo, med drugim za hiranje pravne dr┼żave in splo┼íno neeti─Źno poslovno ravnanje (korupcijo) in resno poslab┼íanje upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja. Vse to je prizadelo delovanje trga, zaradi ─Źesar nam ┼íe tudi danes gospodarstvo mo─Źno pe┼ía. Jan┼ío je kot predsednik vlade nasledil Pahor, ki pa ┼żal zahtevam tega polo┼żaja tudi ni bil dorasel.
In kaj nam je storiti? Predvsem potrebujemo eti─Źno in u─Źinkovito upravljanje dr┼żave, klju─Ź do te re┼íitve pa obvladuje ta ─Źas predsednica vlade. Ta se sicer svojega posla ┼íe u─Źi, a ne moremo mimo tega, da nam bo spri─Źo politi─Źne ureditve, ki jo imamo, vladala ┼íe najmanj dve leti. Le upamo lahko, da bo zmogla dovolj modrosti in prisluhnila nasvetom tistih, ki so se ┼że dokazali kot uspe┼íni krizni vodje. Kar nekaj optimizma pa vzbuja tudi to, da Nem─Źija o─Źitno spoznava, da je ┼íla predale─Ź z neoliberalnimi zahtevami, ki jih vsiljuje ┼íibkej┼íim evropskim dr┼żavam; to se da sklepati tudi spri─Źo blagih ocen, ki nam jih je Bruselj pred kratkim namenil glede kriznih aktivnosti sedanje vlade.
Andrej Cetinski

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja