Še posebno bi bilo zanimivo slišati, kako o klimatski vlogi ogljikovega dioksida razmišljajo v našem ministrstvu za okolje.

Da se nam ozračje vse bolj segreva, neprijetno zaznavamo tudi v tem poletnem času. Kar strašljive pa so napovedi za naslednja desetletja, saj naj bi bilo življenje na zemlji zaradi klimatskih sprememb vse bolj prizadeto. Te spremembe naj bi človek pretežno sam povzročal s tem, ko s svojo energetsko oskrbo močno povečuje količino ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju; ta naj bi namreč bil osrednji povzročitelj segrevanja ozračja. Da bodo tudi naši potomci lahko normalno živeli, naj bi zato mi, sedanja generacija, radikalno zmanjšali izpuste CO2 v ozračje. Predvsem naj bi manj trošili nafte in premoga, svojo tudi sicer zmanjšano energetsko potrošnjo pa naj bi v prihodnje pretežno zadovoljevali z obnovljivimi viri (sonce, veter,), pa tudi povečani proizvodnji jedrske energije se verjetno ne bomo odrekli. Teh, zelo zahtevnih sprememb, bi se moral prednostno lotiti gospodarsko bolj razviti svet, ki s CO2 ozračje tudi daleč najbolj onesnažuje. Predvsem zahodna politika potrebo po zmanjšanju onesnaževanja ozračja že nekaj let močno izpostavlja, pri uresničevanju te usmeritve pa ni ravno uspešna. Slednje velja še posebej za sedanji čas, ko poteka vojna v Ukrajini in tudi iz klimatskih razlogov bi zato morali to morijo s pogajanji čimprej končati.
Približno tako, kot zgoraj navajam, sem doslej dojemal problematiko klimatske krize. Že nekaj dni pa nisem več prepričan, da pravilno razmišljam. V sobotni prilogi Dela z dne 8.7.2023 sem namreč prebral zapis z gornjim naslovom, ki ga je pripravil mag. Tomaž Ogrin. Ta v njem argumentirano in vsaj zame prepričljivo dokazuje, da CO2 ni povzročitelj klimatskih sprememb. Ogrin pravi, da so pogledi na CO2, ki jih navaja, znanstveno utemeljeni, sam pa želi s svojim prispevkom predvsem spodbuditi kritično presojo vloge ogljikovega dioksida, saj naj bi se v povezavi z njim dogajale izjemno škodljive zmote.
Razlaga Ogrina o vlogi CO2 me je presenetila. Če so njegove navedbe pravilne, je bilo vse to, kar nam je politika doslej govorila o podnebnih spremembah, čisto zavajanje. Naj bom korekten, tudi politika je bila očitno zavedena, saj si ni mogoče predstavljati, da bi Nemčija pod vodstvom prejšnje kanclerke Merklove izvajala razmeroma obsežne spremembe v energetski oskrbi, če pri tem ne bi imela podpore znanosti.
Očitno sta ta čas pri pojasnjevanju klimatske problematike aktivni dve skupini znanstvenikov. Ena trdi, da je CO2 osrednji povzročitelj podnebnih sprememb in se nanjo politika še naprej opira, druga, ki jo promovira tudi Ogrin, pa razlaga, da je CO2 pri celi zadevi povsem nedolžen. Slej ko prej ima zgolj ena od obeh skupin prav in politika ne bi smela imeti težav pri presoji, katera skupina je to. Žal tega ne stori, kar je resna napaka.
Domneval sem, da bo obravnavani Ogrinov zapis v Delu izzval ustrezne odzive, a jih ni, vsaj sam jih nisem zaznal. Pa bi jih moral in prav zato se tudi sam oglašam. Še posebno bi bilo zanimivo slišati, kako o klimatski vlogi ogljikovega dioksida razmišljajo v našem ministrstvu za okolje.
Andrej Cetinski

Opomba uredništva: Prispevek g. Tomaža Ogrina je objavil tudi Radlek.si. Prednost te objave je, da ima povezave na vire, ki jih avtor navaja, česar v Delovi objavi ni. (Glej članek tukaj )