Nauk tokratnih volitev

Da ne bi spregledali zelo pomembnega nauka tokratnih volitev.
1. Izvoljenih je bilo skoraj dve tretjini novih in le tretjina starih poslancev,
2. Volitve so potekale predvsem v luči osebnosti in manj strank.

Oboje nudi možnost za premislek in nato dvig vrednostnega sistema v krogu ljudi, ki so se podali v politiko z željo po bolj poštenem delu tudi v politiki. Da, verjamem, da so tudi taki med novimi obrazi. Zdaj je namreč ugled izvoljenih in imenovanih (parlament in vlada) na dnu. Izvolitev novih pomeni, da državljani z moralno-etičnim vedenjem prejšnje generacije niso bili zadovoljni. Namesto, da bi delovali v interesu in za blaginjo vseh ljudi, naroda in države, so skrbeli le za »lomljenje nog nasprotnikom« (Žerjav). Jaz dodajam še, da so se obnašali kot, da so z oblastjo dobili neomejeno pravico prisvajanja in goljufivega obnašanja v korist sebe, svoje stranke in lobijev. Ljudje ne verjamejo več ne vladi, ne opoziciji, češ saj vsi lažejo, eno govorijo, delajo pa samo sebi v korist.

Pričakujem in vzpodbujam izvoljene, ki so do sedaj veljali za ugledne ljudi, da z močno voljo svojo pošteno in etično držo ohranijo ter se povežejo s podobno razmišljajočimi kolegi in ne glede na strankarsko pripadnost prevzamejo ODGOVORNOST za iskanje in sprejetje novega razvojnega koncepta RS. To bo možno le v soglasju med koalicijo, opozicijo, gospodarstvom, sindikati in civilno družbo. Potreben je nov optimizem.

Miroslav Marc

24 odzivov na Nauk tokratnih volitev

  1. S podelitvijo novega mandata poslancem smo volivci verjeli, da so sposobni voditi našo državo v kriznih razmerah, v katerih se je znašla tudi EU. Potrebujemo nov razvojni program, ki bo stabiliziral ekonomske razmere in dal nov razvojni zagon z novimi delovnimi mesti ter prinesel optimizem in priložnost zlasti mladi generaciji. Brez moralno etičnih načel zlasti še izvoljenih predstavnikov ljudstva in vseh zaposlenih v javni upravi in nadzornih organih pa ni mogoče pričakovati uspešnega razvoja, saj je ravno izostanek le teh pri vodilnih povzročil sedanjo finančno in ekonomsko krizo. Potrebujemo ne samo gospodarsko ampak tudi novo in pravičnejšo družbeno ureditev. Koalicija bo najbolj odgovorna za uspeh razvojnih programov in reform, saj bo morala znati motivirati in mobilizirati vse odločujoče družbene dejavnike. Opozicija pa bo tudi zelo hitro pokazala, ali ji je kaj do razvoja skupne države ali ji gre le za nagajanje vladi. Zato počakajmo ter nadzorujmo in ocenjujmo njihova dejanja.

  2. Zanimiv članek, v glavnem se strinjam. Izvolitev ne sme predstavljati zgolj “licence za neomejeno okoriščanje”. O tem se premalo govori. Tudi o ljudeh, ki so do prihoda v politiko ugledni in spoštovani sosedje, nakar zelo kmalu postanejo zaničevanja vredni – od spredaj se jim nasmihamo, za hrbtom po njih pljuvamo – je premalo raziskanega.

    Mislim pa, da se za tako nizkim ugledom politike skriva še mnogo hujša nevarnost, kot zgolj slabo vodenje države. Bojim se, da nas utegne doleteti načrtno in popolno medijsko razvrednotenje ugleda vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s politiko, čemur lahko (načrtovano) sledi le prevzem oblasti s strani finančno-tehnokratskih lobijev. In to kar brez volitev!

  3. Iluzije !
    Sem upal, si žežel in pričakoval,
    da bi pošten in sposoben kandidat,
    parlamentarec postal.
    Kot kaže bo zopet tako,
    da večina volivcev,
    razočarana bo!

  4. Tudi Janez Šušteršič pravi, da razmišljati o tem, da so nekateri dobri in drugi slabi, ni preveč produktivno. Boljše izhodišče ponuja star slovenski pregovor, da priložnost dela tatu. Če jih pri tem nič ne ovira, bo večina politikov, tako kot seveda tudi drugi ljudje, skrbela predvsem zase. Tudi če bi na volitvah zmagali poštenjaki, bi večina kmalu podlegla skušnjavi. Namesto o zamenjavi pokvarjenih politikov z dobrimi je treba zato razmišljati o spremembah institucij, ki oblikujejo spodbude za njihovo ravnanje. Gre predvsem za različne nadzorne ustanove, vključno z mediji, ter za čim večjo politično konkurenco. Glej tudi…

  5. Izvoljeni poslanci so odgovorni za prihodnost moje domovine. Ni važno, kdo je pozicija in opozicija, odgovorni so vsi! In to osebno z imenom in priimkom.

  6. Janez Tršan pravi: Potrebujemo politike z vizijami in visokimi moralnimi načeli, za katere je glavno vodilo skupno družbeno dobro in odgovornost. Prav v tem se pravi politiki razlikujejo od politikov pritlikavcev… Prednosti majhne države v EU bomo lahko izkoristili le, če bomo imeli sodobno državo, ki bo delovala v splošno dobro in odgovorno do svojih državljanov. Slovenija se lahko razvija samo celovito kot homogena, socialno trdna in povezana družba ter močno integrirana navznoter. Tudi vodila za finančno sanacijo so v takšni viziji Slovenije. Moralne in etične vrednote morajo dobiti osrednji pomen. Za vodenje takšne države potrebujemo modre politike, brez najmanjše sence moralno-etične spornosti. Torej, za lobije, cehe, mreže in pajdaški kapital v politiki ne sme biti prav nikakršnega prostora.

  7. Vojko v Razgledih je bolj konkreten: Do grla sem sit legend o kučanih, zemljaričih, isajlovićih, perčičih, krkovičih, njavrih, lavrihih in drugih državah v državi, stricih in svetovalcih, o udbah, ozadjih, sovah, videoposnetkih, prisluškovanjih in drugih sranjih, ki zagorijo kot dnevnopolitična slama in se končajo s sodnimi poravnavami, umaknjenimi ali zavrženimi tožbami, molkom in parlamentarnimi komisijami brez poročil. Čez glavo imam stricev levice in paranoje desnice ter nožev v hrbtu desnice in paranoje levice. Skozi ušesa mi gledajo. Sit sem stilske preobrazbe tranzicijske levice in vedno enako nedomiselne pomladanske kolekcije tranzicijske desnice.
    Samo eno državo hočem! Zahtevam jo! V nacionalnem interesu je!

  8. Uspešni reformator ima naslednje značilnosti: ukrepa hitro, sposoben je sklepati ravno prav široka zavezništva v razmeroma kratkem času, z javnostjo komunicira neposredno in se zanaša na vtis pravičnosti, ki ga doseže s svojo karizmo in osebnim ravnanjem. Takih je malo. Vendar prav tak mora prevzeti krmilo slovenske vlade.

  9. Predvsem sem vesel ugotovitve, da so zadnje “volitve potekale predvsem v luči osebnosti in manj strank”. To je pomemben korak naprej v razvoju demokracije. Menim, da bi moral biti v prihodnje to osnovni princip pri izbiri poslancev in tudi političnih funkcionarjev. To je model neposrednih volitev, ki preprečuje, da bi nesposobni ali nepošteni posamezniki več mandatov zasedali poslanske klopi in politične funkcije samo zato, ker so disciplinirani člani stranke oziroma lojalni takim ali drugačnim centrom politične moči. Spremeniti je treba volilni sistem. Ne voliti več strankarskih list z vnaprej določenim vrstnim redom favoriziranih kandidatov, pač pa posamezne kandidate neposredno, bodisi da gre za kandidate posameznih strank, bodisi za neodvisne kandidate. Samo tak način volitev bo zagotovil, da bodo voljeni poslanci in funkcionarji delovali etično in v občo korist. Tak način volitev zagovarjamo v gibanju SINTEZA.

  10. Nikjer ne piše, koga mora Predsednik republike predlagati za mandatarja. Logično je le, da mora biti sposoben in sprejemljiv. Mandatar mora torej biti sposoben hitro sklepati dovolj široka zavezništva ter neposredno in jasno predstaviti potrebne ukrepe vladnim partnerjem in predvsem javnosti. Ker bo moral s svojo ekipo voditi projekt »prestrukturiranja«, ki vključuje vseh tistih 99%, je ključno, da ima s svojo karizmo in osebnim ravnanjem pri ljudeh ugled pravičnosti in sposobnosti.
    Na predsedniku republike je, da prepreči še leto in pol izgubljenega časa ob vzpostavitvi razmerja 51:49. Namreč katerakoli opcija bo ostala na 49, bo glede na izkušnje in neizbrisne značajske lastnosti samo nagajala in onemogočala one na 51. Če bo predsednik zmogel presekati ta gordijski vozel, bo postal državnik.

  11. Marcel čestitam! Izredno zanimiva teza, se strinjam v celoti. Dodal bi samo to, da je Predsednik republike naš edini voditelj, ki je izvoljen na direktnih volitvah, zato se od njega še toliko bolj upravičeno pričakuje, ne le odgovorno izbiro, pač pa tudi aktivno in odločno ukrepanje. Sicer bi pa na direktnih volitvah morali izvoliti Kanclerja?!
    Pa še komentar vsem formalistom, ki pravijo, da je treba iti po vrsti, najprej najverjetnejši, potem malo manj verjetnejši, itd. Da, vsekakor je to pot za konformista oz. povprečnega birokrata. Vendar potem modrega predsednika nimamo.
    Kaj pa bodo formalisti odgovorili na vprašanje: Koliko volivcev je pri obkrožanju kateregakoli-že glasovalo za destruktivni prepir nikoli pomirljivih petelinov? Ne gre za tisto o slonu v trgovini s porcelanom, pač pa gre za popolno uničenje države – ekonomsko, moralno, socialno….

  12. Mislim, da je Virant odigral svojo partijo. In to dobro.
    Zdaj sta na potezi potencialna mandatarja, da v svojo koalicijo pridobita stranko iz nasprotnega pola; Jankovič SLS ali Janša SD. S tem bo tudi Virantova teža realno uokvirjena.
    Seveda Janša lahko le čaka, da bo Virant Jankoviču rekel ne. Tako bi ponovno postal absolutni gospodar situacije… Hm, kaj pa če Virant Jankoviču le ne bo dal košarice ????
    Torej potruditi se kaže obema J-jema. (Omeniti je treba še državotvorno odgovornost SLS in SD !?!) Tistemu, ki uspe, bomo priznali “sposobnost in sprejemljivost”, da vodi Slovenijo v boljše čase.

  13. Za zabavo ali pa lažjo streznitev beri tudi prof. B.M.Zupanćiča: http://www.sinteza.co/?p=279

  14. Se strinjam z Marcelom, da rezultat zadnjih volitev predstavlja gordijski vozel, ki ga ne bo mogoče razvozlati, pač pa le presekati. Zato se sprašujem, ali so smiselni poskusi, da bi bodisi Jankovič bodisi Janša sestavila vlado. Pogajanja bodo vzela preveč časa, pa tudi če komu od teh dveh uspe sestaviti vlado, ne bo mogla učinkovito delovati. Predsednik države je pred težko odločitvijo, je pred dilemo, ali se držati »demokratične« prakse in dati mandat za sestavo vlade relativnemu zmagovalcu, in če ta ne uspe, naslednjemu, ali to prakso zanemariti in tvegati, da mu bo kdo očital nespoštovanje volje volivcev, torej nedemokratično držo. Ampak, mislim da je ta dilema navidezna. Največji delež volivcev – dobrih 45% – ni podprl niti Jankoviča, niti Janše, ampak druge opcije. To je lahko demokratično izhodišče za predsednikovo odločitev o podelitvi mandata za sestavo vlade. Prepričan sem, da bi bilo mogoče najti politično nevtralno osebnost, ki bi lahko sestavila bodisi vlado narodne enotnosti (predstavniki vseh parlamentarnih strank v vladi), bodisi tehnično vlado (strankarsko nevezani strokovnjaki), bodisi preprosto vlado preporoda. V sedanjem času je pomembno predvsem to, da bo vlada učinkovita. Upajmo, da bo predsednik države zmogel tudi v tem primeru dovolj državniške modrosti. Politične stranke bi pa morale kritično pregledati svoje delovanje, pa tudi delovanje svojih vodij in botrov. Na prihodnjih volitvah bodo morale biti bolj verodostojne. Volivci se vse bolj zavedamo, kaj so naši skupni interesi.

  15. Andrej Cetinski pravi, da je tehnična vlada lahko obetavna rešitev

    Slovenija je v krizi. Težavnejša od ekonomske je splošna kriza vrednot, katerih dosledno prakticiranje je pogoj, da družba sploh lahko normalno deluje. Ne da bi državo usposobili, da postane pravno učinkovita, tudi nakopičenih ekonomskih problemov, ki nas neposredno sicer najbolj obremenjujejo, ne bomo mogli zadovoljivo reševati. Neposredni razlog za tako globoko krizo v Sloveniji je zanemarjanje koristi večine državljanov v prid tiste manjšine, ki osebno bogatenje šteje za primarno vrednoto. Najbolj vidna znaka sta razmah korupcije in odsotnost razumne ekonomske politike države. Za tako situacijo pa so najbolj zaslužne osebe, ki so po letu 2000 upravljale krmilo z največ družbene moči, so torej predsedovale slovenskim vladam. Najbolj problematično pa sta svojo delo opravila predvsem poslednja dva.

    Kjer je predsednik vlade eden političnih veljakov, za katerega so se dogovorili šefi strank, pa se neredko izkaže, da opravlja to upravljavsko najbolj zahtevno nalogo oseba, ki ji ni dorasla ali je celo etično vprašljiva. Učinkovitost pa zmanjšuje še to, da praviloma ni resnejšega strokovnega in neodvisnega nadzora. Vse bolj zato postaja očitno, da se je parlamentarni sistem, kakršnega imamo tudi pri nas, v nemajhni meri iztrošil in je zato potreben temeljitejše prenove.

    Pri iskanju rešitev, kako državi zagotoviti učinkovito vodenje, se je vredno zgledovati po praksi, ki je uveljavljena v večjih podjetjih. Za vodenje oziroma bolje rečeno upravljanje je praviloma značilno naslednja ureditev: a) podjetje vodi vodstvo podjetja, njegovo delo pa nadzira od njega neodvisen organ; b) v oba organa se imenuje kompetentne osebe, to je etično neoporečne ljudi z dokazljivimi uspehi pri vodenju zahtevnejših socialno-ekonomskih sistemov.

    Volivci si predvsem želimo, da državne posle ureja učinkovit predsednik vlade. Ideja o tehnični vladi je zadnje čase na sploh aktualna. Uresničili so jo v Italiji in Grčiji in od takrat prihaja iz teh dveh držav manj slabih novic.

    PS – Opomba admin:
    V razmislek vsem tistim, ki že imajo pripravljen odgovor, da nadzor opravlja parlament. Seveda parlamentarna večina ni neodvisen organ, pač pa nasprotno – koalicijsko odvisen in s tem neobjektiven. Da zaupanje in kaznovanje v naši politiki ne deluje, pa je lepo nakazano v sestavku: Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki.

  16. Dobro jutro, ni vedno dobro jutro. Kaj je za koga dobro, je relativno, pa vendar želja po dobrem preglasi. Pri politiki pa je dobro, če se zalomi pri konkurenci!

  17. Kaj pa, če bi v prihodnje namesto Predsednika države na neposrednih volitvah raje volili Kanclerja?
    Ta bi z vladno ekipo vodil državo brez nepotrebne parlamentane kuhinje, saj bi za seboj imel direktno potrditev s strani volivcev. Seveda bi Parlament obdržal zakonodajno vlogo, ne bi pa postavljal ali odstavljal vlade. Kandidirali bi zaupanja vredni kandidati, ki bi bili izvoljeni tudi brez strankarske podpore. Verjetno je vsem jasno, da na takšnih volitvah ne bi mogla zmagati niti Janša, niti Jankovič.
    Predsednik republike je pa pravi lev; ob rjovečem vsiljevanju birokratske poti do izvolitve kateregakoli mandatarja njegova ušesca ne slišijo pobožnih želja državljanov po spremembah. Še ameriškemu ambasadorju je očitno več do naše prihodnosti …

  18. Hm, imamo za predsednika pač (žal) le povprečnega birokrata.
    Ja, državniki so iskana, a žal tudi redka roba !!!

  19. Volitve mandatarja!
    Danes bodo poslanci mandatarja volili,
    ne bodimo presenečeni,
    če se bodo nekateri celo skrili?
    Tajne volitve imajo svoj čar,
    ker vedno obudijo že znano,
    da je denar vladar!
    Če se zgodi čudež
    in s kupovanjem glasov ne bo šlo,
    bo to dobro za Slovenijo!

  20. Darja v Razgledih (11.1.2012):
    Politiki po vzorcu resničnostnega šova na odru volivcem prikazujejo igrice o sestavljanju koalicij, za odrom pa se ravsajo za delitev plena. Podatki o razmerah v gospodarstvu in grožnje o zniževanju življenjskega standarda državljanov so za njih očitno obrobnega pomena.
    – Banka Slovenije ugotavlja, da se zmanjšuje rast industrijske proizvodnje.
    – Umar opozarja, da utegne letos gospodarstvo nazadovati.
    – Gospodarska rast je bila lani manjša od odstotka BDP.
    – Bruto domači proizvod na prebivalca je bil leta 2010 manjši kot v letih 2009 in 2008 in daleč pod povprečjem EU.
    – Slovenija je po kazalniku razvitosti na lestvici evropskih držav močno nazadovala.
    – Gospodarska zbornica opozarja, da se bistveno povečuje število podjetij, ki gredo v stečaj.
    – Število podjetij, ki ustvarjajo prihodke, se zmanjšuje, število prejemnikov nadomestila za brezposelnost in število upokojencev pa se povečuje.
    – Po podatkih zavoda za zaposlovanje je število brezposelnih preseglo 112.700. V povprečju je bilo lani na zavodu prijavljenih 10,1 odstotka več brezposelnih kot leto prej.
    – Dražijo se naftni derivati, ki so eden glavnih virov podražitev ostalih dobrin.
    – Čeprav so cene električne energije liberalizirane in naj bi (navidezna) konkurenca med ponudniki prinesla znižanje, so se dvignile kar za 29 odstotkov.
    – Ker rasti plač ni pričakovati, bodo tisti državljani, ki še imajo službe v resnici imeli nižji standard.
    – Slovenija se je zavezala, da bo do konca leta proračunski primanjkljaj znižala pod 3 odstotke. Če ga ne bo, ji grozi kazen evropske komisije.
    – Finančni minister se hvali, da je bil lanski proračunski primanjkljaj nižji od načrtovanega, a kaj, ko je pozabil prišteti dokapitalizacijo NLB, Adrie Airways in nakazilo Slovenskim železnicam.
    – Bonitetna agencija Fitch je Sloveniji že zagrozila, da ji utegne konec januarja spet znižati oceno, Agencija Moody’s je svojo oceno Sloveniji v decembru že znižala.

    S temi vprašanji se izvoljeni politiki najbrž nameravajo ukvarjati šele tik pred zdajci, a se jim utegne zgoditi enako kot Italijanom. Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in evropska komisija bodo Slovencem, ko bodo politične maškarade v Ljubljani imeli dovolj, enako kot Italijanom preprosto določili predsednika vlade in tudi člane njegovega kabineta. Ta od zunaj določena vlada bo čez noč znižala pokojnine za 20 odstotkov, podaljšala delovno dobo do 67 leta, odpustila 30 odstotkov javnih uslužbencev, tistim, ki bodo službe obdržali, pa za toliko znižala plače. Sklenila bo zapreti podružnične šole, manjše zdravstvene domove in bolnišnice, ukiniti bo morala večino občin… Poslanci v državnem zboru bodo enako kot v Italiji, Španiji, Belgiji, na Portugalskem, Irskem te ukrepe prisiljeni potrjevati, kajti to bo pogoj za pridobitev novih posojil, brez katerih bi državi grozila nesolventnost. Mediji pa bodo resničnostne šove politikov lahko nadomestili s kazanjem uličnih protestov razočaranih in jeznih državljanov.

  21. Marcel ima prav. Ob vzpostavitvi razmerja 51:49 bo katerakoli opcija, ki bo ostala na 49 glede na izkušnje in neizbrisne značajske lastnosti obeh JJ-jev samo nagajala in onemogočala one z 51 in izgubili bomo še leto in pol do novih predčasnih volitev.
    Po padcu Jankoviča sta zdaj pod žarometi Janša in Pahor. Ali se bosta uspela dogovoriti?
    Po hudem strokovnem kolapsu pa ima tudi Predsednik možnost popravnega izpita in sicer, da predlaga sposobnega in sprejemljivega mandatarja, ki bo ne-politikantsko vodil zahteven projekt prestrukturiranja; tako kot pravi Marcel, mandatarja, ki bo s karizmo in osebnim ravnanjem imel pri ljudeh ugled pravičnosti in sposobnosti…

  22. Delovanje političnih strank je res nepredvidljivo. Takoj ko se dokopljejo do možnosti za delitev volilnega plena, le to maksimalno izkoristijo. Pri tem ni nobenih razlik med novimi in starimi strankami – roko na srce, v večini primerov gre le za prestavljanje starih fac iz ene opcije v drugo. Ker so sedaj gospodarske in družbene razmere bistveno slabše od prejšnjih s trendom poslabševanja, bi pričakovali drugačno ravnanje političnih strank. Zmota!. Spet se kaže pomanjkanje državniške drže zaradi tisočletnega obdobja, ko nismo imeli svoje države. Raje kot iskanje dogovorov o lastnih rešitvah, smo pripravljeni sprejemati odločitve drugih. Gospe in gospodje politiki zavedajte se, da ste na volitvah dobili mandat za rešitev Slovenije iz vse bolj zaostrenih kriznih razmer. Ko bodo razmere dosegle kritično točko bo prepozno. Sedaj potrebujemo mandatarja, ki bo sposoben kot pravi Majda, izpeljati projekt prestrukturiranja in popeljati Slovenijo med uspešne EU države. V nasprotnem se nam žal nakazuje grški scenarij z vsemi negativnimi posledicami.

  23. J. P. Damjan: Žal mi je, da predsednik Türk ni premogel dovolj politične modrosti že v prvem krogu podelitve mandata za oblikovanje stabilne vlade s široko politično podporo. Upam, da bo zdaj bolj moder, bolj državniški in bo naredil to, kar naj bi bila njegova vloga: da je predsednik vseh prebivalcev Slovenije in da se aktivno zavzame za politično stabilnost države. Upam, da bo zdaj deloval kot mediator za oblikovanje bodisi velike koalicije bodisi tehnične vlade s podporo vseh političnih strank. Upam, da bo razmišljal o nevtralni tretji osebi, ki bo poenotila slovenski politični prostor in ki bo sposobna na neideološki način izvesti potrebne reforme za stabilizacijo gospodarskih razmer in povečanje konkurenčnosti. Več…

  24. Če raztegnem nauk na povolilno dogajanje (do izvolitve nove vlade): to obdobje si bom zapomnil po treh zadevah:
    * politični dribling ob izvolitvi predsednika Državnega zbora. Vrhunski primer politikantstva in zahrbtnosti. S tem dejanjem je Janković izgubil mandatarstvo, vendar je v veliki meri sam kriv za to.
    * Virantovo bleferstvo.
    * Erjavec – deklica za vse.
    Ti dogodki kažejo na to, da se je naš demokratični model izrodil. Strankokracija in politične elite, ki se ukvarjajo zgolj s svojimi političnimi nasprotniki hromijo našo družbo. Zaradi tega ne moremo razviti svojega potenciala v celoti, pač pa le recimo 70-odstotno. Da bi to presekali, so potrebne sistemske spremembe, vloge posameznih institucij se morajo spremeniti. Nekaj predlogov:
    * sprememba volilnega sistema tako, da pride v parlament kandidat z največ glasovi, ne pa tisti, ki se tja uvrsti preko matematike volilnih okrajev in strankarskih list. Na strankarskih listah so zvesti strankarski kimavci, ki delajo za parcialne interese svojih strank.
    * Razmisliti o možnosti odpoklica poslancev,
    * več pooblastil podeliti Državnemu svetu kot centru moči civilne družbe in nevladnih organizacij.
    * Več pooblastil podeliti predsedniku države, ki je izvoljen z absolutno večino (več kot 50 odstotkov glasov). To predsedniku daje veliko avtoriteto (in odgovornost). Mogoče je pa tudi smiselno razmisliti o predsedniškem sistemu.

    Na ta način bi odvzeli nekaj moči poslancem in političnim strankam, ki kar naprej dokazujejo, da se niso sposobne dogovarjati v dobro države. Glavni politični akterji bi namreč izgubili smisel svojega obstoja, če ne bi bilo njihovih političnih nasprotnikov. Si predstavljate Janšo brez Kučana?

Dodaj odgovor za Miroslav Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.