Kapitalizem brez temeljev. Kaj pa zdaj?

Resni zahodni ekonomski misleci že nekaj časa govore, da nič več ne razumejo, da je vse možno, da je situacija postala nepredvidljiva… Bifurkacija je ime za zlom sistema kot sistema. Od te točke naprej nastopi kaos. Za kaotično stanje je značilno, da v njem plahutanje metulja na drugi strani planeta lahko povzroči orkan… Zmedenost zahodnih mislecev je popolna. Gospodarsko-socialni guruji,se že po opredelitvi morajo pretvarjati, da jim je kaj jasno. To kognitivno pretvarjanje polni strani vodilnih ekonomskih publikacij in le tu in tam je kdo, ki si upa priznati, da mu ni nič več jasno. Immanuel Wallerstein pa to odkrito pove, da namreč kaotičnega razvoja dogodkov in postkaotične nove kvalitete a priori (!) nihče ne more razumeti. In zato ne predvideti.

Situacija v Sloveniji: Heglovo nelagodje je torej nekaj, kar v Sloveniji, ker že meji na histerično, kar dobro zapopademo. Država vergla na mestu, problemi se ne rešujejo, vsak dan naplavlja nove in surrealne neumnosti, politiki – celo tisti, ki se narcisistično pretvarjajo, da so dostojanstveni – v resnici nimajo stika z realnostjo, psihopati prvega reda so vsi že polno zaposleni, sodišča razpravljajo o tem, kdo je koga s kuhalnico po nagi, tisti, ki bi jim moralo biti nerodno, uživajo v soju odrskih luči in tako dalje. Prededipalci in drugi, ki jim brada ne raste, objavljajo svoje kapricioznosti, pri tem pa izhajajo iz globokega občutka, da jim pripada vse (self-entitlement). Norci vladajo, pametni pa se drže za glavo. In norijo. Neki zelo luciden prijatelj je napisal Zum kutzen! Jih je kar nekaj, ki ne berejo več časopisov in ne gledajo poročil…. Ni pa vse to značilno le za mali štamprle vode, ki je Slovenija. Apokaliptizem in katastrofičnost sta na svetovnem meniju… Na Zahodu nihče nič več ne razume? Sta Poljšakova nostalgija in njegova sancta simplicitas morda pristno-naš kmečko-zdravo-pametni odgovor na vseobče zavajanje in zmedenost? Je Marjan Poljšak, ajdovski župan in bivši poslanec, tisti, ki ima odgovor? Tu se ironiziranje neha, kajti v igri je ena spremenljivka, ki je na vsevednem in arogantnem Zahodu ne obvlada nihče. Čeprav je namreč res, da naš vlak drvi v isti kaos, je pa tudi res, da smo ga mi na svoji koži že preskusili – in se pri tem celo smejali… Bistvo kapitalizma je zasebna lastnina na produkcijskih sredstvih. Postaviti to zasebno lastnino pod vprašaj, tega pa si ne drzne več niti francoska Komunistična partija! Več na: “http://www.delo.si/arhiv/tiskano/08.10.2011/SobotnaPriloga“.

Boštjan M. Zupančič, Sobotna priloga Dela, 08.10.2011

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja