Miti o razprodaji podjetij

─îas je, da se nehamo neodgovorno igrati s prihodnostjo naslednjih rodov.

Kmet kot najemnik dolgoro─Źno slu┼żi precej manj kot v primeru lastni┼ítva ÔÇô in seveda ni lastnik, gospodar, ampak najemnik.

─îemu razklana slovenska dru┼żba pri predlagani razprodaji 15 podjetij, ─Źe strokovno lahko ocenimo posledice?
Gonilo razprodaje je neoliberalna usmeritev. Osnovne usmeritve so v privatizacijo, odprte globalne trge in deregulacijo, to je zmanj┼íanje vpliva dr┼żave na trg, kjer naj bi delovala nevidna Smithova roka. Nekateri vodilni svetovni akademiki za nastanek zadnje svetovne krize dol┼żijo neoliberalizem (tudi to povzeto iz Wikipedije). Neoliberalizem navadno pozitivno vpliva na stabiliziranje poslovanja, pove─Źa razslojevanje v dru┼żbi, zmanj┼ía vlogo dr┼żave, javni sektor in vpliv sindikatov ter zmanj┼ía socialne komponente dr┼żave. Znani nasprotniki neoliberalizma, na primer Stiglitz ali Chomsky, navajajo naslednje: globalizacija ukinja suverenost dr┼żav in nacij, odgovornost in transparentnost se zmanj┼íata zaradi zasebnih poslovnih skrivnosti, nekatere prej kakovostne dr┼żavne storitve se poslab┼íajo, pove─Źajo se izkori┼í─Źanja in zmanj┼íajo pravice dr┼żavljanov, elite multinacionalnih korporacij prevzemajo oblast, zmanj┼íujejo suverenost dr┼żav in nacij, uni─Źujejo srednji razred, pove─Źujejo nezaposlenost in zmanj┼íujejo kakovost ┼żivljenja.
Ameri┼íki profesor Robert Waterman McChesney je napisal, da neoliberalizem sredi┼í─Źe dru┼żbenih dogajanj prena┼ía v nakupovalna sredi┼í─Źa in iz dr┼żavljanov dela egoisti─Źne, dislocirane in demoralizirane potro┼ínike, potisnjene v socialno nemo─Ź.
Neoliberalizem elite
Zakaj torej neoliberalizem v svetu, Evropi in Sloveniji napreduje? Veliko slabosti neoliberalizma, od pove─Źane nezaposlenosti do zmanj┼íevanja pravic dr┼żavljanov, se o─Źitno uresni─Źuje in je na primer razvidna tudi pri predlogu novega ┬╗brezcarinskega┬ź sporazuma z ZDA. Eden od razlogov za uvajanje neoliberalizma je najbr┼ż to, da ni vse tako ─Źrno, kot se govori. Neoliberalizem morda prina┼ía re┼íitev za prenaseljenost planeta, saj uvaja darvinizem v trdi obliki, kjer ni prostora za revne, preprosto star┼íevstvo ali otro┼ítvo. Poleg tega pore┼że pokojnine in pla─Źe javnega sektorja, kar omogo─Źa stabilizacijo prora─Źuna ÔÇô to pa je v bolj socialno ali demokrati─Źno (v demokraciji vlada ljudstvo prek izvoljenih predstavnikov, v neoliberalizmu elite) usmerjenih ekonomskih sistemih skoraj nemogo─Źe zaradi hitrega staranja prebivalstva. ┼áe ve─Ź: za vsako (sub)optimalno poslovanje od podjetja do dr┼żave je zna─Źilna od konkretnega primera odvisna izbira najbolj┼íega ukrepa od neoliberalnega do socialnega. Vsak dober direktor je zato toliko neoliberalno (skrbi za denar) kot socialno (skrbi za zaposlene) usmerjen. Zato ideolo┼íko enostranski neoliberalisti ali zagovorniki centraliziranega gospodarstva drugega kot dolgoro─Źno (!) slabega poslovanja ne morejo prinesti ne dr┼żavi ne podjetju.
Slovenski neoliberalizem je ┼íe bolj rudimentalen, neposreden kot svetovni. Mrkai─ç je predlagal predelavo lipicancev v klobase, ─Źe ne bodo prina┼íali profita, sloven┼í─Źina pa je bila zanj tako ali tako popolna izguba, ki bi jo bilo treba ─Źim prej zradirati s planeta. Medtem ko so bili njegovi javni nastopi politi─Źno-ideolo┼íki, so bila njegova predavanja povsem korektna in strokovna. Podobno bi lahko trdili za sedanje vodilne neoliberaliste, na primer Turka (gradbenik-informatik), ┼áu┼íter┼íi─Źa, Mastena, Pezdirja itd., podpisane pod peticijo za privatizacijo podjetij.
Zanimiv je Jo┼że P. Damijan, neko─Ź neoliberalno usmerjen ekonomist, ki je na podlagi finan─Źnih analiz prikazal znane slabosti evropskega var─Źevalnega (oziroma neoliberalnega) re┼íevanja krize. Pravi, da je slovenski prora─Źun brez pretiranih obresti ┼że izravnan in da je treba skleniti primerne dogovore s posojilodajalci ter spodbuditi investicije in razvoj. Podobno je Bole predstavil ┼íkodljive posledice tako Zujfa za ─Źasa Jan┼íe kot odsotnost pokojninske reforme za ─Źasa premiera Pahorja. Z drugimi besedami: Sloveniji ┼íkodi odsotnost dobrih reform in uvedene slabe reforme. Podobno ugotavlja tudi avtor tega prispevka v knjigi Slovence stri┼żejo, v kateri opozarja na ve─Ź (predvsem neoliberalnih) mitov z namenom obiranja slovenskih dr┼żavljanov. Predsednik evropske komisije Barroso je uvedel neoliberalne usmeritve, kjer koli je bilo mogo─Źe, umaknil se je le pred protesti mno┼żic, na primer pri privatizaciji vode, semen ali spleta. Posledi─Źno ima Evropa v zadnjem desetletju najslab┼ío gospodarsko rast od vseh celin! Tudi primerjava gospodarskih pokazateljev rasti z ZDA, od koder je kriza pri┼íla, je presenetljivo mo─Źno v ┼íkodo EU. In spet se postavi vpra┼íanje: kako so evropski voditelji lahko za─Źeli strogo neoliberalno var─Źevanje v Gr─Źiji in drugje v Evropi, ─Źeprav so vodilni svetovni ekonomisti in ┼ítevilni doma─Źi strokovnjaki (tudi avtor tega prispevka) javno opozarjali, da bodo var─Źevalni ukrepi spro┼żili negativno spiralo in nepotrebno poglobitev krize? Podobno skrb vzbujajo─Źe je opazovati neoliberalni na─Źrt sedanje Cerarjeve vlade in ekonomskega ministra Mramorja, nesporno izvrstnega ekonomista. Gre za trdo var─Źevanje, pritiske na javni sektor, zmanj┼íevanje sredstev za znanost (sredstva ARRS so s 180 milijonov menda padla na 110) in urgentno dr┼żavno vodeno razprodajo podjetij.
Kratkoro─Źno blagostanje
V ekonomiji najbr┼ż ni vse jasno, kar na primer nakazuje razprava med Stiglitzem in Krugmanom, verjetno dvema najbolj znanima svetovnima ekonomistoma, obema nobelovcema, o vplivu prevelike neenakosti na podalj┼íevanje krize. Strinjata pa se, da je neenakost med povzro─Źitelji krize. Podobno (vsaj meni) ni jasno, ali privatizacija slovenskih gospodarskih podjetij ┼íkodi ali koristi Sloveniji. Po mojem strokovnem mnenju pa je strokovno zelo verjetno, da bo dirigirana prodaja 15 slovenskih podjetij tujcem (!) prinesla slovenskim dr┼żavljanom in dr┼żavljankam srednje- in dolgoro─Źno veliko ┼íkodo.
Zanimiva je empiri─Źna in anketna primerjalna analiza u─Źinka prodaje podjetij tujcem v Sloveniji in novo pridru┼żenim dr┼żavam EU ÔÇô na primer hrva┼íke ali mad┼żarske razprodaje podjetij. ─îeprav so prodaje tujcem od odli─Źnih (podjetje bi druga─Źe propadlo oziroma se mu potem bistveno pove─Źa poslovanje zaradi vklju─Źenosti v ve─Źji konzorcij) do katastrofalnih, je povpre─Źen primer pribli┼żno naslednji: dr┼żava proda podjetje za sto milijonov, kar gotovo pripomore h kratkoro─Źnemu blagostanju. Nato pa na leto iz dr┼żave spolzi dvajset milijonov, v medijih pa zavajajo─Źe pi┼íejo, da je v resnici le deset milijonov. Po petih letih se tujemu kupcu nakup ┼że izpla─Źa, po nadaljnjih petih letih je dr┼żava (davkopla─Źevalci, torej ┼żep vsakega dr┼żavljana) ┼że v izgubi za sto milijonov. Razprodaja podjetij se torej kratkoro─Źno izpla─Źa, srednjero─Źno ne, dolgoro─Źno pa je zelo slaba.
Zanimive so analogije s kmetijo ali posameznikom. ─îe na primer najemate avtomobil, namesto da bi ga kupili, ste prva leta finan─Źno na bolj┼íem. V se┼ítevku pa pla─Źate dvakrat ve─Ź kot ob lastnem nakupu. Podobno kmet, ki proda obdelovalne povr┼íine, kot najemnik dolgoro─Źno stalno slu┼żi precej manj kot v primeru lastni┼ítva ÔÇô in seveda ni lastnik, gospodar, ampak najemnik. Poseben problem je sedanja kupnina, ki je zelo nizka, sredstva so namenjena pokrivanju minusov in se zato ┬╗omrtvijo┬ź, poleg tega dajejo potuho politiki, da ne stabilizira razmer.
Dolgoro─Źno slab zaslu┼żek
Po drugi strani pa je to morda enkratna prilika, da razkrinkamo mite o srednjero─Źni smotrnosti prodaje podjetij tujcem (ponovno: u─Źinek privatizacije doma─Źim lastnikom je precej te┼żje oceniti in vsaj meni ni vnaprej jasen). Po pribli┼żno dveh letih se bo dalo empiri─Źno preveriti u─Źinke razprodaje. ─îe podjetja ne bodo poslovala bistveno bolje kot danes, ─Źe se nezaposlenost in druge klju─Źne komponente Slovenije ne bodo izbolj┼íale bolj kot za pla─Źano kupnino (prodaja na primer Telekoma za eno milijardo se ┼íe kako pozna v prora─Źunu prvo leto), potem ne bodo mogli skriti odtekanja denarja iz Slovenije in posledi─Źno srednje- in dolgoro─Źnega siroma┼íenja.
Predlagam, da takoj nehamo z neodgovornim vodenjem dr┼żave, javnega nastopanja in pou─Źevanja zlasti na fakultetah. ─îe so moje napovedi napa─Źne, ne bom ve─Ź u─Źil predmetov poslovne inteligence, poleg tega bom odstopil z vseh pozicij, kjer se strokovnost navezuje na nasprotovanje razprodaji. Po drugi strani pa je edino po┼íteno, da precej huj┼íe posledice zadenejo tiste, ki (─Źe) bodo kljub jasnim in preverljivim opozorilom stroke ┼íkodili davkopla─Źevalcem. Prominentni strokovni zagovorniki prodaje tujcem in politiki, ki so prisegli, da bodo delovali v dobro Slovenije, naj se zave┼żejo, da bodo v primeru tu predstavljenih slabih posledic prodaje tujcem odstopili z vseh javnih funkcij in predvsem iz javnega sektorja. Utemeljitev je naslednja: ─îe ravnatelj kr┼íi, na primer, pravilnik o maturi, ─Źe zdravnik stori napako, vsi odgovarjajo s kazenskimi sankcijami in seveda ÔÇô morajo zapustiti javni sektor. To je razvidno iz definicije ÔÇô zaposleni v javnem sektorju morajo slu┼żiti predvsem blagostanju Slovenije. ─îas je, da se nehamo neodgovorno igrati s prihodnostjo naslednjih rodov.
Dr. Matja┼ż Gams, 30.1.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja