Miti o prostotrgovinskih sporazumih

Kaj prina┼íajo prostotrgovinski sporazumi, o katerih se Evropska komisija v imenu vseh ─Źlanic pogaja z ZDA in Kanado, ─Źedalje ve─Źji del javnosti pa sprejetju nasprotuje?
Mo─Źan industrijsko-finan─Źni lobi sporazume radikalno podpira, ekolo┼íko in solidarnostno ozave┼í─Źena civilna dru┼żba, ki gradi na kakovosti ┼żivljenja, pa tem sporazumom mo─Źno nasprotuje.
Dr. Anton Komat, ─Źigar prispevek: TISA ÔÇô najhuj┼íi strup demokracije smo objavili ┼że skoraj pred letom dni, pravi, da so ti sporazumi vojna napoved korporacij, ki prina┼ía samomor dr┼żave blaginje in pogreb javnih storitev, to je najhuj┼íi strup demokracije, ki bo povzro─Źil apokalipti─Źno razdejanje skupnosti(!).
Nasprotniki se namesto za prosto trgovino zavzemajo za po┼íteno trgovino. Pravice zaposlenih, varstvo okolja in demokracija morajo imeti prednost pred enostranskimi trgovskimi interesi. Izhodi┼í─Źe postavljajo v pravi─Źno razdelitev dobrin in kvaliteto ┼żivljenja, ne pa v slepo pehanje za gospodarsko rastjo. ┼áiroko zdru┼żenje organizacij (ATTAC) je oblikovalo konkreten model ekonomskih pogojev, po katerih bi se dru┼żba razvijala bistveno druga─Źe kot po zakonih proste trgovine. V nadaljevanju sledi “demistifikacija” petih mitov:
Prvi mit
TTIP in Ceta sta trgovinska sporazuma; gre za poenostavljanje izmenjave dobrin in storitev.
TTIP in Ceta sta mnogo ve─Ź kot le trgovinska sporazuma: njun glavni cilj je pove─Źati mo─Ź mednarodnih koncernov in oslabiti vlogo demokrati─Źnih institucij.
Predlagani mehanizem ┬╗poravnave med investitorjem in dr┼żavo┬ź (ISDS) omogo─Źa velikim podjetjem, da od dr┼żave zahtevajo od┼íkodnino, ─Źe ta sprejme ukrepe (na primer za varovanje okolja ali potro┼ínika), ki negativno vplivajo na njihove dobi─Źke. Da bi se izognile od┼íkodninskim to┼żbam, torej dr┼żave takih ukrepov ne bodo ve─Ź sprejemale. ISDS je ┼że vklju─Źen v pribli┼żno 3000 sporazumov. V preteklem desetletju se je njegova raba sprevrgla iz mehanizma za varovanje investitorjev v mehanizem za napad na suverenost dr┼żav, zato ga zdaj nasprotniki TTIP odlo─Źno odklanjajo. Vztrajanje pri vklju─Źitvi ISDS v TTIP je presenetljivo, saj ┼ítudije ka┼żejo, da je ISDS za vlagatelje med manj pomembnimi kriteriji pri odlo─Źanju o investicijah.
Z mehanizmom t. i. regulatornega sodelovanja bodo koncerni in industrijski lobiji aktivno sodelovali pri pripravi zakonodaje, pri tem pa bo glavno vodilo pove─Źanje dobi─Źkov koncernov. Mnoge demokrati─Źne in ekolo┼íke pridobitve se bo lahko ozna─Źilo za ┬╗ovire trgovini┬ź (na primer natan─Źno ozna─Źevanje prehrambnih izdelkov, dolo─Źanje minimalne cene knjig, varstvo podatkov, regulacijo finan─Źnih trgov) in se jih odpravilo.
Drugi mit
┼átudije nakazujejo, da bi prosta trgovina pove─Źala dru┼żbeno blaginjo in ustvarila nova delovna mesta.
Trgovinski sporazumi niso novost, zato se lahko mnogo nau─Źimo na preteklih napakah. Te ka┼żejo, da ti sporazumi predvsem vi┼íajo dobi─Źke koncernov, in to na ra─Źun ve─Źinskega prebivalstva.
Sporazum Nafta je bil za mehi┼íko gospodarstvo prava katastrofa: milijoni kmetov so bili zaradi visoko subvencioniranega poceni uvoza iz ZDA ob svoj dohodek. Hkrati so proizvajalci avtomobilov in tekstila iz ZDA svoje produkcijske obrate preselili v severno Mehiko, kjer ljudje zdaj garajo za minimalno pla─Źilo in brez vsake sindikalne za┼í─Źite.
┼átudije, na katere se sklicuje evropska komisija, ka┼żejo, da bi TTIP pove─Źal rast gospodarstva v EU zgolj za okrog 0,1 odstotka na leto. Ekonomisti to obravnavajo kot statisti─Źni ┼íum. Poleg tega strokovna javnost dvomi o smiselnosti izhodi┼í─Ź in metod v teh ┼ítudijah. Nekatere druge ┼ítudije ugotavljajo celo negativen u─Źinek TTIP na gospodarstvo in ┼íe posebej na ┼ítevilo delovnih mest. Te pomisleke v zadnjem ─Źasu tiho sprejema tudi evropska komisija in s svojih spletnih strani umika optimisti─Źna pri─Źakovanja glede TTIP. Za Slovenijo vse doma─Źe in tuje ┼ítudije enoglasno ugotavljajo: u─Źinek TTIP na gospodarstvo bo negativen.
Pa tudi, ─Źe bi bile pravilne najbolj optimisti─Źne napovedi, se moramo vpra┼íati, ali ┼żelimo za gospodarsko rast ┼żrtvovati na┼íe demokrati─Źne vrednote, varstvo okolja in kvaliteto ┼żivljenja. V zadnjem desetletju so namre─Ź v Evropi od gospodarske rasti profitirali skoraj izklju─Źno najbogatej┼íi, medtem ko rev┼í─Źina med prebivalstvom nara┼í─Źa.
Tretji mit
Vpliv TTIP na mala in srednje velika podjetja (MSP) bo vzpodbuden.
Za pozitiven vpliv TTIP na MSP ni nobenih indicev. Ker veliki koncerni od TTIP pri─Źakujejo znatno pove─Źanje dobi─Źka, hkrati pa bo celoten u─Źinek na gospodarstvo v najbolj┼íem primeru le minimalno pozitiven, lahko celo sklepamo, da bodo MSP na slab┼íem.
Ve─Źji del MSP ni usmerjen v izvoz, ampak gre za specializirane ni┼íne ponudnike na lokalnih trgih. Ob deregulaciji trgov bodo veliki koncerni lahko zaradi nizkih cen zasedli te ni┼íe. Mehanizmi, s katerimi dr┼żave ┼í─Źitijo MSP, bodo pod TTIP veljali za diskriminatorne in bodo lahko postali predmet to┼żb. Tudi od ISDS bodo profitirale predvsem multinacionalke, saj samo te zmorejo poravnati povpre─Źno osem milijonov dolarjev visoke stro┼íke postopkov.
─îetrti mit
TTIP in Ceto potrebujemo za prepre─Źitev vzpona Kitajske, saj bi nam ta potem vsilila svoje ni┼żje standarde.
Zagovorniki TTIP radi uporabljajo ta argument. Nasprotnikom o─Źitajo iracionalno ┼íirjenje panike, vendar je ta njihov argument natanko to ÔÇô iracionalno ┼íirjenje panike. Sledi prastaremu vzorcu gro┼żenj z zunanjim sovra┼żnikom, zaradi katerega je treba sprejeti neljube ukrepe.
V resnici EU in ZDA ┼że danes vsemu svetu vsiljujeta ni┼żje standarde. TTIP in Ceta sta le en primer; tudi v sporazumih EPA z afri┼íkimi in karibskimi dr┼żavami se je EU izkazala kot brezobziren surove┼ż: socialno varnost in ─Źlovekove pravice v prizadetih dr┼żavah so hladnokrvno ┼żrtvovali interesom velikih evropskih firm. Za povrhu se EU pogaja tudi s Kitajsko ÔÇô prav tako tajno ÔÇô o prostotrgovinskem sporazumu.
Peti mit
Nem┼íka vlada je potegnila jasno ┬╗rde─Źo ─Źrto┬ź in ne bo privolila v noben sporazum, ki bi ni┼żal dosedanje standarde. Skrbi so nepotrebne.
Nem┼íka vlada se je pod velikim pritiskom na─Źeloma izrekla proti zni┼żevanju standardov, razsodi┼í─Źem za ISDS, regulatornemu svetu in privatizaciji.
Vendar ta stali┼í─Źa pri konkretnih pogajanjih med EU in ZDA niso nikjer zastopana. Poleg tega nem┼íka vlada ni nikoli jasno povedala, da bo blokirala TTIP, ─Źe ti pogoji ne bodo izpolnjeni. Prav nasprotno: veliko je indicev, da bo v odlo─Źilnem trenutku TTIP podprla. Namesto da bi, na primer, ISDS odklonila, si ga ┼żeli reformirati. Preizkusni test njene verodostojnosti je sporazum Ceta: vlada se zavzema za njegovo ─Źim hitrej┼ío ratifikacijo, ─Źeprav bodo v njem mnoge domnevne ┬╗rde─Źe ─Źrte┬ź grobo prekora─Źene.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja