Kriza vladanja? Ne, kriza sistema!

Gre v bistvu za ugotovitev, ki jo ob─Źasno ┼że slutijo nekateri komentatorji politi─Źnega ┼żivljenja pri nas in ki jo je nekoliko grobo mogo─Źe povzeti kot trditev, da sistem, kakr┼íen je, v pogojih, kakr┼íni so, omogo─Źa in dopu┼í─Źa samo tak izid, kot se vedno znova zgodi. To pomeni, da je sistem res ┼że odtujen, da nima ve─Ź avtenti─Źne, stvarne podlage, da prav zato zahteva zelo predvidljiv in izdelan model vedenja in ravnanja in da javnost, ─Źeprav nezadovoljna, pri─Źakuje prav to in samo to prizna kot (sistemu) ustreznoÔÇŽ. Prav zato v ─Źasu krize spet ho─Źejo spremembe volilnega sistema, torej samo spremembe znotraj sistema, kar je ┼íe ena iluzija ve─Ź, saj je jasno, da bi zamenjava proporcionalnega volilnega sistema z ve─Źinskim le ┼íe stopnjevala polarizacijo slovenskega politi─Źnega prostora, ki jo za zdaj manj┼íe stranke vsaj nekoliko bla┼żijo. Z drugimi besedami, zagata, v kateri smo se zna┼íli, ne samo v Sloveniji, je precej huj┼ía, kot se zdi na prvi pogled. Gre za vpra┼íanje, ali demokracija (beri: razli─Źni demokrati─Źni sistemi, kakr┼íne poznamo od ZDA do Norve┼íke ali od Velike Britanije do Gr─Źije in Slovenije, skratka na ┬╗zahodu┬ź) ┼íe deluje v skladu s pri─Źakovanji. Na videz deluje. Sistem funkcionira. Imamo volitve, predsednike, vlade, v nekaterih zglednih dr┼żavah izvoljene s ─Źedalje ve─Źjimi te┼żavami (na primer v Belgiji itd.); krizni sestanki se vrstijo iz dneva v dan, voditelji kar naprej pono─Źi re┼íujejo najte┼żje probleme. In tudi v Sloveniji bomo imeli kmalu pred─Źasne ali redne volitve,ÔÇŽ ljudje pa bodo ┼íe bolj nezadovoljni in nesre─Źni, ker nam bo ┼ílo ┼íe slab┼íe, kot nam ┼że gre. Vse skladno z na videz ironi─Źno, v resnici samov┼íe─Źno frazo, da je demokracija morda res slab sistem, a da ┼íe nih─Źe ni izna┼íel bolj┼íega. A nekega dne bodo tudi pri nas za─Źeli za┼żigati avtomobile in razbijati trgovine, podobno kot v Londonu, v Parizu, v Berlinu ali tudi v Kairu ali v Siriji, pri ─Źemer njihovim re┼żimom, Mubarakom in Asadom, to privo┼í─Źimo, ker verjamemo, da bo tudi tam zmagala demokracija po zahodnem receptu. ┼áe ena iluzija ve─Ź!

─îas je, da priznamo, da ne gre samo za krizo vlade in krizo vladanja; ravno tako kot na oni drugi ravni ne gre samo za finan─Źno krizo in gospodarsko recesijo. Tudi politi─Źna kriza je le eden od obrazov krize civilizacije ali krize modela, ki pripada 19. in deloma ┼íe 20. stol.; v 21. stol. pa komaj da ┼íe deluje in ┼żivotari, ker sta se civilizacija in dru┼żba temeljito spremenili in model politi─Źnega urejanja zadev, pri katerem vztrajamo, v bistvu ve─Ź ne ustreza. Tako kot ┼że dolgo ni ve─Ź klasi─Źnega kapitalizma, nad katerim smo se navdu┼íevali leta 1990 in 1991, ko smo se osamosvajali. Zdaj ┼żivimo v svetu, ki mu vlada osamosvojitveni kapital, s katerim gospodarijo mened┼żerji bank, in ne lastniki, in ki skoraj ne potrebuje ve─Ź realnega sektorja. Ta kapital, podprt z ideologijo globalizacije, vzpostavlja novi totalitarizem, katerega smisel in cilj je kapital kot najvi┼íja vrednota. Dru┼żba se v teh pogojih zelo hitro spreminja in tradicionalna demokracija ji preprosto ve─Ź ne ustreza. Klasi─Źnega delavstva ni ve─Ź in tako levica nima ve─Ź tradicionalne baze in tudi desnica je izgubila svojo bazo, klasi─Źne lastnike tovarn, posestnike, srednji sloj, ki izginja. Politi─Źne elite (┬╗stranke┬ź), pri ─Źemer ni pomembno, ali so po imenih leve ali desne, zdaj vse uresni─Źujejo interese razli─Źnih aglomeracij kapitala, ki v resnici vladajo. Demokracija vse bolj postaja zgolj iluzija. Zgled naj bi bila demokracija klasi─Źne anti─Źne Gr─Źije. Ne pozabimo, da so imeli polise, podobne malo ve─Źjim slovenskim ob─Źinam, na ravni katerih so pri odlo─Źanju sodelovali vsi svobodni prebivalci (samo mo┼íki!), ki so to ┼żeleli in so se zbrali na trgu. Morda jih je bilo dva tiso─Ź, najve─Ź deset tiso─Ź (Atene), govorniki (mnenjski voditelji) so se spopadli in mno┼żica je glasovala ali kar z vpitjem povedala, za koga se je odlo─Źila. Sistem je temeljil na su┼żenjstvu, mnenjski voditelji so bili bogata┼íi, ki so to zmogli, ali v njihovem imenu spretni govorniki. Stvar je delovala, kot deluje tudi v ve─Źini slovenskih ob─Źin, razen v tistih, v katerih ┼żelijo izvajati politiko po zgledu politike na dr┼żavni ravni. A za tak┼íno demokracijo tako na ravni dr┼żave kot dru┼żbe danes ni ve─Ź podlage, ker je dru┼żba razslojena, razkrojena, atomizirana v zgolj se┼ítevek posameznikov, tradicionalnih razredov oziroma slojev ni ve─Ź. Posameznike lahko v interesne skupine za─Źasno pove┼żejo samo prijemi uspe┼íne manipulacije ali tak┼íen ali druga─Źen marketing. Tradicionalni model demokracije ne deluje ve─Ź, ker se je civilizacija, naj to ┼żelimo priznati ali ne, spremenila. To velja tako za Slovenijo kot za Anglijo, ZDA ali Nem─Źijo; povsod je opaziti simptome te krize, razpadanja dru┼żbe in politi─Źnega sistema. Kako naprej? Gre predvsem za krizo predstavni┼íkega modela kvantitativne demokracije in nekateri vidijo izhod v prehodu na neposredno odlo─Źanje. Sodobne tehnologije to omogo─Źajo. Vpra┼íanje je, ali verjamemo, da so ve─Źinske odlo─Źitve, ─Źe bi nam uspelo animirati, recimo, vsaj dve tretjini prebivalcev neke dr┼żave, da bi sodelovali pri odlo─Źanju o tem ali onem vpra┼íanju, res vedno dobre, razumne in smiselne? To je vpra┼íanje, ki se zdi bogokletno, vendar je zelo pomembno; kot je opozarjal ┼że Platon. Po drugi strani se je treba vpra┼íati, ali nove tehnologije ne omogo─Źajo ┼íe ve─Ź manipulacije z mno┼żico kot politi─Źni marketing v okviru znanega sistema. Slovenija je pri vsem tem v ┼íe slab┼íem polo┼żaju, kot so tradicionalno demokrati─Źne dr┼żave, ker so na┼íe izku┼ínje z demokracijo kratkotrajne in pomanjkljive in najbr┼ż prav zato stereotipi o politiki in politikih ter o demokraciji ┼íe bolj skrajni.

Tone Peršak, Delo, 27.08.2011

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja