Arbitražna odločba ne potrebuje nobenega dodatnega sporazuma za implementacijo, pač pa dobroverno sodelovanje obeh strani, da bodo ribiči in obmejno prebivalstvo kar najlažje prebrodili njene učinke.
prof. dr. Marko Pavliha, 25.9.2017:
| O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji – od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe – je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, … Naša naduta soseda je poteptala domala vse sklenjene sporazume s Slovenijo, denimo glede vzajemne obrambe še pred osamosvojitvijo obeh držav junija 1991, potem glede obmejnega prometa in sodelovanja (SOPS), kopenske in morske razmejitve (sporazum Drnovšek-Račan), Jedrske elektrarne Krško, nuklearke, deviznih varčevalcev in sedaj glede arbitraže, vključno z odločbo. Slovenija naj zadevo predloži Sodišču EU(!) Glede na dosedanje pozitivno stališče Evropske komisije, da je treba arbitražno odločbo spoštovati kot del mednarodnega prava, in vse izvedene dokaze pred arbitražnim tribunalom, bi bil lahko postopek pred komisijo krajši od treh mesecev. Njena pravna služba opozarja, da hrvaška pristopna pogodba izrecno omenja arbitražni tribunal kot dokončno dogovorjeno razsodišče in postopek za rešitev mejnega spora. Meja med dvema članicama ima neposreden učinek na pravo EU, zato je Unija še kako pristojna v tej zadevi. Če Hrvaška tudi odločbe Sodišča EU ne bi spoštovala, bi bila deležna takšnega močnega političnega pritiska, denarnih in drugih sankcij, da ga njeni politiki in politikanti najverjetneje ne bi dolgo zdržali. Beri dalje v IUS-INFO. |
Zdravo!
Seveda zelo cenim mnenja dr. Pavlihe in podpiram vse smeri reševanja, ki jih opisuje.
Sam bi se tu sicer ogradil od etiketiranj, kot npr “naša naduta soseda” itd. Samo profesionalno bi zavzel stališča o delovanju/ukrepih, ki so nedvoumno nujna za to, da dosežemo napredek pri reševanju problemov skupne meje.
Kar nas (Slovenijo) zadeva bi se vendarle tudi vprašal, kje je začetek teh problemov z mejo s Hrvaško. Npr., kdo je (in zakaj) odločil, da se prestavi meja na Sečovljah.
In še (zaenkrat gotovo izgleda utopično) ideja, ki bi po mojem mnenju vse sedanje probleme med državama v prihodnjem daljšem obdobju spremenila v priložnosti:
Tako naša država, kot tudi Hrvaška imata veliko problemov z organiziranjem, vodenjem… svojih držav, poleg tega pa tudi popolnoma odprta vprašanja/probleme z delovanjem, upravljanjem, vodenjem regij in občin.
V obeh državah je med regijami ISTRA tista, ki bi se lahko najhitreje in najbolje uveljavila kot močna regija.
V skladu z idejo “evrope regij”. Npr. po vzoru kantonov v Švici.
V premislek dajem torej idejo,
da bi ob primernem času, na primeren način… začeli s projektom AVTONOMNA POKRAJINA ISTRA, ki bi zajemala ozemlja Istre v obeh državah in bi ciljno razvijala pristojnosti/odgovornosti…., kot jih imajo kantoni v Švici.